a se ne da zmenit, da prevzame samo stroje in lesno delavnico? 

mateyka to ne bo dovolj. Iz njenega pisanja je razvidno, da bi ona rada, da ima on popoldneve oz. čas ko ni v službi le zanjo in njune otroke. Vsako popoldansko delo bo odveč.

_____________________________

27.8. 2008 se nama je pridružil čmrlj Uroš.
17. 2. 2010 pa še Blaž.

aja. a to pomeni, da potem še hobija ne bi mogel met? kolikokrat na teden bi ga pa potem sploh lahko mel, če bi ga mel npr. - več kot 2x na teden bi bilo že "too much"?
+ zakaj pa ne bi smel svojga otroka kdaj peljat v svojo delavnico? mogoče je nevarnost, da bo potem otrok začel že pri 5h letih delat zanj..  

ok, sem bila mal sarkastična, samo - kaj to pomeni vse popoldneve čas zanjo in za otroke? a RES komu to v praksi znese? kdo pa kuha, pa gre v špecerijo, pa kdaj grejo otroci sami z enim staršem kam, pa k babici, pa na kake tabornike.. mislim, v realnosti ne bo ravno vsa popoldneva z družino, če bo vse popoldansko delo pustil.
hmm, mogoče bi lahko popoldne delal 2-3x na teden in mel še enga delavca zraven? just a thought

Tole je po moje bistveno. Eni ljudje smo malo deloholični. IN to ni niti slučajno privzgojeno. To je gensko tako, ta potreba po miganju, ustvarjanju, se ne da spreminjat, tak se rodiš, kot je tudi gensko tako, da nekaterim ni za delat, pa če jih tepeš bodo naredili vedno samo svoj minimum, jim ni za premikat se. Večina ljudi je na sredini med tema skrajnostima.

Hotela sem še tole reči - če bosta imela kdaj svojo kmetijo, najbolj verjetno ne bo mogel tega sam furat (ko enkrat staršev ne bo več). Rabil bo ženo v pomoč, če ne ti bo zameril, ker enostavno en sam pa tega res ne more in to so očitno reči, ki so njemu pomembne. Zelo pomembne. Tako da po moje je res važno, da se to zmenita že prej, ali pač ne rineta v nekaj, če nimata nobene skupne točke v osnovnih zanimanjih v lajfu. Takole ko od daleč berem, se meni vidva zdita na dveh popolnoma različnih polih.

Ja nisem mislila tako, da nebi imel hobijev ali pa če dela popoldne parkrat na teden, samo če pa dela vsak dan, pa še zase nebom imela nič hobijev (časa zase) tako bom morala v službo, kuhat, pospravlat, merkat otroke, on bo pa zunaj skos delav.
Za otroke pa sama nebom dopustila da bi delali tako kot on.
Kako pa vi preživite popoldneve, ali vaši možje tudi skos delajo, in ne pomagajo pri otrocih in v hiši?

Sama sem tudi že mislila da bi prevzel samo delavnico, vendar bi potem še nekdo moral biti doma in prevzeti kmetijo. Kajti na kmetih je rečeno da bo doma samo eden.

berdy, v Sloveniji se deloholizem še vedno smatra kot nekaj pozitivnega. Sem že prej razmišljala, da bi pisala sem in poizkušala malo umirit tale obtoževanja, pa nisem vedela, če ima sploh smisel: one so prepričane, zate nisem vedela, če sploh še bereš...

V resnici je deloholizem prav tako oblika odvisnosti kot katera koli druga odvisnost. Nobena ni dobra, čeprav je za družbo deloholizem vsekakor boljši od alkoholizma. Za družino pa nič od tega ni fajn.

Še odg.: midva imava hobije, imava službo, ki jo navadno končava popoldne, jaz prej, ker delam polovični čas, vendar tudi on ne visi v službi do večera. Ne rečem, da ne pride posebna situacija - kak teren ali res kriza in takrat si pomagava, da lahko recimo jaz grem nazaj v službo na kako predavanje, da lahko potegnem, kadar so male bolne in je on doma, pa ko gre on na teren za par dni, jasno, da je vse na meni itd... Ampak TO SO IZJEME, TO NI PRAVILO! In seveda se tudi v tej dobi da tako živet. Samo prioritete si moraš postavit. Dela je vedno dovolj, da lahko ostajaš v katerikoli službi do večera. Dostikrat pa tisti, ki smo manj časa, ne naredimo bistveno manj - ker si pač drugače zorganiziraš - ker lahko manj časa delaš bolj skoncentrirano, 10 ur pa ne moreš vsak dan delat na polno - enostavno telo pregori po določenem času, tudi če psiha zdrži (večkrat preverjeno ).

Mislim, da s takim načinom življenja ti ne boš srečna. In mislim, da se tudi deloholiki lahko ozdravijo. Vprašanje pa, če lahko to tako mladi sprevidijo, ko ne gre še nič narobe in še vse folgajo.

Meni se zdi pa mal egoistično razmišljanje njegovih staršev. Kako ga kar določijo, da bo on to fural? Mislim, to se mi ne zdi fer. Pri nas je tudi kmetija, pa je brat edini sin, sva še jaz in sestra. Pa se je odselil od doma. Pride pa vsak dan domov, ker dela pri očetu, če je treba pa pomagat, pa pomaga, če ne pa ne.

Mogoče bi se mogel malo upret temu in svojim povedat svoje želje. Verjamem, da bo tudi njemu težko, kar se tiče pa časa zate in za otroke-pri nas ga tudi ni bilo, pa v bistvu nisem pogrešala ničesar, pa če pogledam, je tudi sedaj tako-vse se vrti okoli službe in dela okoli hiše (jo renoviramo) in enkrat se pač najde čas tudi za vse nas.

Saj pozimi pa ne rabi tako delat. Koliko živine pa imajo?

Ja se popolnoma strinjam da je deloholik.
Kar se tiče kmetijstva imajo travnike,gozd, ter mislim da 8 krav, vendar mleka ne oddajajo imajo ga samo zase.

In tudi res je egoistično, da določijo enega za kmetijo, čeprav se nič neve kam bo kdo šel, kaj si kdo želi. Zato on čuti še večji pritisk ostati doma. Oziroma pri njih sta bila zmeraj aktualna za prevzem kmetije on ali brat, na sestri še nikoli niso pomislili, seveda  sami tudi nočeta ostati tukaj. poleg tega ja navada da zadnji id otrok ostane doma, ne prvi ki se poroči, pri nama bi bilo prav tako.
Ko je omenil da bo odšel od doma, je njihova mami začela jokati, češ kako lahko gre, namesto da bi mu svetovala naj gre, ga podprla. Res nevem zakaj je to naredila, zato pa se je tudi on počutil zelo slabo, ter kot da nebi bilo nobenega več doma za delo, kljub še 3 otrokom.

Jokala je tudi moja tašča, čeprav je sinova v principu podpirala pri tem, da gresta in čeprav je pri nama že leto prej vedela, da se bova preselila v svoje stanovanje in ni nasprotovala. Bila je navezana nanj in to je pač en konec nekega obdobja - ene pa jokajo, ko gre otrok v šolo (verjetno je ona tudi takrat), spoznajo, da zdaj je pa otrok odrasel... Ne vem, moji niso taki, tako da ne morem rečt, tudi sama si ne predstavljam, da bi me to zlomilo (včasih prav sanjava o tem, kaj vse bova, ko se bosta odselili, hehe), ampak so tudi taki ljudje in ni jih malo. Ni pa prav čustveno izsiljevat. Ampak tu se ji lahko upre samo on - če se hoče. Mora met pa dobro motivacijo zato.

Mah, po mojem, da jim večkrat to omeni, da mu pa ni, da bi ostal doma, bi se že navadili. Saj je konec koncev doma še brat, ne vem pa, zakaj ne bi katera od punc ostala doma, če želi. To je spet tisto iz starih časov-ženska od doma, fantje doma.

A poleg kmetije imajo še kakšno delavnico in kaj v njej izdelujejo (nisem vsega natančno brala)? Saj jim bo lahko, ko bo imel čas, hodil pomagat, če le ne bosta tako daleč. Saj je bilo pri nas tudi tako, ko se je brat od očeta preselil v drug kraj. Prihajal je, ko je lahko, zdaj so pa itak taki časi, da se vse dela več ali manj strojno, tako da res ne vem, kaj jih tako muči. če pa pač sama ne bosta zmogla, se pa zmanjša, tudi na to lahko pomislijo. Samo verjetno da ne bodo, ker so preveč trmasti in ponosni na to. Sam kaj češ, če ne gre, ne gre.

Pozdravljena berdy

Vidim da te muči tole z kmetijo tvojega dragega. Jaz sem mestno dekle in sem se lansko leto preselila k svojemu na kmetijo in to veliko. Imajo 200 prašičkov +,- manj več, koze in ovčke pa še eno kravo. Plus tega še veliko zemlje ki jo morajo obdelovat, nekaj je njihove nekaj pa je v najemu. Tako da tega je dosti. Moj mož, lansko leto sva se poročila, mi je takoj rekel da imajo doma kmetijo in če me to moti. Mene to ni nč motilo. Moj mož je tudi delal dopoldne, popoldne pa ponavadi še zunaj pomagal očetu, ki kmetijo tudi vodi. Vedno je bilo dela. Jaz sem vedela dobro, da dostikrat kam nebomo mogli it, al pa bilo kaj ker bo pomagal doma na kmetiji.In preden sem se poročila sem morala dobr razmislit, če to vse sprejmem. In sem, ni mi žal . vidva še nimata otrok, nama pa se je lanskega decembra rodil najin sinček. Lahko pa rečem da so njegovi starši res fajn, me nikoli niso nikdar silili kaj delat, ma niti vprašali, tako in tako sem zaposlena z najinim sinčkom, sam vseeno. Drugač mi pa nebi bil problem kaj pomagat, saj tudi oni nam pomagajo dosti. Sam je to odvisno pač od ljudi kakšni so. Jaz lahko rečem da imam pač srečo z tastom in taščo, ker pač niso zateženi. Praviš da bo tvoj moral prevzeti kmetijo, evo moj bo tudi zdaj mladi gospodar. Vem da je to kar dosti zahtevno delo, vendar mu bo oče pomagal, ker on bo šel v penzijo. Jaz verjamem da bomo zmogli vse to, čeprav je dosti dela. Res pa je če hočeš si ustvarit kariero in pač tvoj dragi ne želi zapustiti kmetijo, bo vaša veza teško laufala, že zaradi različnih želja. Nevem pogovori se s svojim še enkrat, sam jaz mam občutek da tvojega njegovi mal izkoriščajo, pri nas je to drugače, en drugemu pomagamo. Da je pa res da on je navajen delat, ker že celo življenje dela, kot moj že od malega in bi mu verjetno teško bilo v kakšnem bloku. Moral bi pa tudi tvoje želje poslušat, če te ima rad, saj naj bi ti bila njegova življenska partnerica. Lej če je tebi tako teško, ti predlagam da poslušaj svoje srce, res da je teško če greš narazen, sam je vseeno boljše kot pa biti nesrečen, saj je še celo življenje pred teboj. Želim ti vso srečo !

Kakšna obtoževanja ronja? Jaz jih nisem brala. Brala sem samo mnenja različnih ljudi o tem, kaj njih veseli in kako vidijo njiju dva skupaj. Ona bo itak naredila tkao kot ona hoče. Se pa meni vseeno njen ful smili ker nima nobene podpore v njej kar se njegovih interesov in želja oz. potreb tiče. Tako to vidim, lahko se pa motim.

Kar se tiče deloholičnosti - ronja, a se ti zavedaš, da delaš včasih ful reči naenkrat, pa da so ti že večkrat napisali, kako sploh vse zmoreš? Tko mi vibriraš rahlo kot da uživaš v mnogih ustvarjalnih delih. MOrda se motim, ampak dobila sem občutek, da te vsa tvoja ustvarjanja, od tort do vse sorte drugih reči ful veselijo, ne glede na to, da imaš punčki zraven za popedenat. A vidiš, enako njenega veselijo kakšna druga dela. Vse zrihta in ne zdi se mu to bad. Le da si ti karatkerno v drugo smer mahnjena kot on. Vendar v skupnem ni razlike. Oba uživata, ko sta polno zaposlena. Le da je on dec in ima prioritete malo drugače postavljene kot ti, to pa zato, ker gensko tako narejen kot vsak dec.
Hotela sem ti povedat, da ne poznam niti enega samega človeka, ki s čim ne bi bil zasvojen. Nobenega. Škodljive oblike so povezane  z zastrupljanji, neškodljive pa ne. sicer pa smo narejeni tako, da ostale oblike pomagajo nam samim in naši duši, zato se v njih najdemo. Poišči enega samega od ničesar odvisnega človeka na tem svetu: Ga ni! Sicer bi bilo vseeno, če bi živel v samici ob kruhu in vodi. Srečen bi bil tam. Tako pa smo odvisniki od vse sorte reči - od družbe, potrditve, dotika, pogovora, dela, športa, cigaret, alkohola, spretnosti.....ma ni da ni imamo nekih odvisnosti. Tako je, temu se reče: Človek. Če ne bi imeli odvisnosti, bi bili bogovi.

< Sporočilo je popravil Gina -- 27.8.2010 23:26:27 >

Kar se obtoževanj tiče sem mislila to, da mu kao niti hobija ne bo pustila - pa pravi, da bi ji bilo ok, če bi delal parkrat na teden popoldne... recimo, en primer.

Ma, ja, Gina, uživam, ko sem v pogonu, mali milijon stvari me zanima, vse bi rada probala (razen droge, ekonomije in prava), rada grem do roba, zato grem dostikrat čez (kako pa naj veš, kje je meja, če ne greš čez? ) - skratka: jaz sem taka kot ti - mogoče še hujša. In ja, so mi že napisali, da sem deloholik - in zelo verjetno so imeli prav... Delam na tem, da to vsaj malo popravim - ker dejansko na dolgi rok to ni dobro za bližnje (ker se enkrat nekaj sesuje - če si njim na voljo, se sesuješ pa ti - telo ali psiha, pri meni navadno prej odpove telo, ker je psiha blesava do daske , vprašaj januarčice ). Nobena odvisnost ni čisto neškodljiva - to hočem povedat. In jaz seveda uživam v tem, ko delam vse mogoče, vendar pa ko gre to čez vse meje, takrat je štala. zato je fajn tale deloholizem brzdat. Pridigam, česar sama še ne znam, hehe.


Ugibam: Ghandi mogoče...?

Težko je ločit, kaj je hobi in kaj je "delo" kot delo, sploh na kmetiji - kjer delo sicer mora biti opravljeno, ampak po moje je zelo odvisno od tega, kako ti nanj gledaš. Lahko ti je samo obveznost in nekaj kar moraš, ali nekaj kar počneš zato, da zaslužiš denar, lahko te pa delo oz. neko početje enostavno veseli. Sicer si po njem utrujen, ampak ga ne doživljaš kot neke obveze in kot nekaj težkega. Ti gotovo ne spadaš v to skupino, za tvojega moža pa ne vem - lahko je to njegov način življenja (tudi vsiljen), ki ga on sprejema in mu je tako fajn - v tem primeru boš kompromis morala skleniti ti. Nekaj bo potrebno početi skupaj in meni se zdi, da je v naravi moč najti več hobijev in druženja kot recimo doma pred tv-jem- Ampak to je moje videnje, ker sem rada v naravi.
Če je možu to delo težko in prisila, potem iščita drugačno rešitev. Jaz ne vem, ne poznam njegove palti zgodbe.

jaz sem spraševala glede hobijev. nisem nič obtoževala, ne vem od kje ti to. sem mislila, da sem dovolj jasno napisala, ko sem rekla, da sem bila malo sarkastična in da hočem samo opomnit, da noben nima cele popoldneve časa samo za družino.



preberi si avtobiografijo od Ghandija in boš videla, da je imel polno odvisnoti čez življenje preden je našel brahmacharyo

Berdy,
napisala si, da imaš 22 let in da sta skupaj 3 leta, torej od tvojega 19. leta. In poleg tega si napisala veliko pomislekov, dvomov in bojazni.
V odgovorih si dobila precej nasvetov v smislu: premisli, razčisti, razjasni najprej sama s sabo.
Res to naredi. Konec koncev si še tako mlada, in pred tabo je še vse življenje. ... Zdaj boš lažje našla fanta s podobnimi vizijami, kot čez 10 let. Vidva pa imata že sedaj tako zelo različne. Pravzaprav skorajda ne moremo pisati o "vama", ampak o "vas", ker je vajina dvojina, ki se zgodi 2x na teden, razširjena z njegovo družino, tvoja družina pa niti v eni vrstici ne obstaja.
Koliko te tak način sobivanja osrečuje? Ali sploh te? 

Ja res je, mislim da me to ne osrečuje, zato sem pisala tudi na forum za vaša mnenja. Kot sem že povedala sem velikokrat žalostna ker nima časa zame, ampak njemu se to ne zdi nič takega, mu je čisto samoumnevno da toliko dela.
Res ga imam rada zato mu tudi nebi mogla reči, ukazati, ali postaviti pogoj ali bo z mano ali naj bo doma, ker mu to očitno zelo veliko pomeni.
Je tudi moj prvi resni fant, ter navem če bi našla še kakega podobnega, oz. bi v drugih iskala njega.

A sebe pa nimaš rada? Da bi vsaj pokazala, povedala tisto, kar tebe veseli in kar tebi pomeni?



Veš koliko jih hodi po svetu.
Punčka mlada, odpri oči.

Ja, tisti sarkazem se mi je zdel kar hud. Pa nekak v smislu, a potem tudi hobija ne bo smel imet? se mi ni zdel na mestu, če si punca pač ne želi, da bi VSE popoldneve samo delal (a dejansko obstaja kaka ženska, ki bi si to želela za svojega moža???)
Ma, v bistvu se najdemo tudi taki, ki imamo v gl. čas za družino;) Seveda kuhaš, greš v trgovino, ampak jaz tega ne jemljem kot nekaj nekvalitetnega - saj se imaš pri tem lahko super, pa otroci tudi. Seveda ma vsak kak hobi, pa ga ni tiste 2-3 urce - ampak to ni vsak dan, 365 dni v letu.

Bom prebrala knjigo o Ghandiju.

berdy, po zadnjem postu se meni zdi, da ti točno veš, kaj si želiš in kaj bi bilo boljše zate, samo se to samo bojiš naredit, ker te je strah pred neznanim, pred bit sama, ker odkar te fantje zanimajo, še nisi bila sama. Veš, da tako nisi srečna, jasno ti je, da če se za stalno preseliš, se bojo isti problemi stopnjevali, ker on v vsem tem sploh ne vidi problema, vendar se tako zelo bojiš, da ne bi našla še kakega dobrega fanta, da bi pristala na vse. Če se le da, poizkusita prej malo živet skupaj, samo za probo. če se to ne da, poizkusita it vsaj na daljše potovanje skupaj. Da vidita, kako dejansko funkcionirata kot par in ne kot randi-par.
Sicer pa: svet je poln dobrih fantov: jaz bi komot živela z vsemi 3 svojimi fanti, ki sem jih imela in ne bi bilo to čisto zgrešeno, ne bi se skoz prepirali in ne bi bila nesrečna. Tudi prejšnja dva sta fajn človeka in dobra po srcu. Samo veliko lažje mi je pa živet s tem, tretjim (kronološko, sicer pa seveda prvim na moji lestvici, hehe) ker sva si veliko bolj podobna, ker se ni treba za vsako ušivo stvar pogajat, ker imava enostavno podobne poglede na svet. Vsak fant je zgodba zase in vsak ima kaj, česar noben drug nima in takrat to uživaj na polno, potem pa ne išči tega pri drugih, ampak uživaj v tistem, kar ti pa oni lahko dajo. Ustaviš se pa tam, kjer ti je najlepše in nisi nesrečna. Enostavno je to.

seveda ne. vsako delo ki ga opravljaš, naj bi delal s srcem, ne? ali kakor pravi Aristotel - Pleasure in the job puts perfection in the work.



odvisno od hobija. če je tvoj hobi kuhanje, lahko združiš prijetno s koristnim a potem ne smeš vsak dan kuhat?

Ja seveda da imam tudi sebe rada, in sem mu že velikokrat povedala, da bi bilo boljše da bi živela drugje.
Vednar ali mislite da nebi bilo nesramno od mene zahtevati to?, on drugače čisto dobro ve kaj mene veseli.

ne vem, če bo avtorici kaj pomagalo, ampak...

mi2 živima v bloku, ko je doma sma, če ravno ne gledama flma ali grema kam ven(sprehod, sladoled, kar pa tudi ni vsak dan), vsak na svojem koncu 2-sobnega stanovanja on za računalnikom ali tv-jem, jaz pri knjigi ali križankah... potem rekreacija-niti približno skupaj, bi ob njegovi kondiciji izgubila vso voljo, ko bi mi po 100 metrih teka ušel, da ga sploh več ne bi videla...
pa tudi dela 12 ur dnevno, in ga ni kaj dosti doma, pa se zmenim za kavo, ko je doma, in on za pijačo s kolegi, kjer ženska družba "ni zaželjena"
pa me ne moti, ker vsak rabi čas zase..... bi verjetno znorela, če bi hotel vsako minuto preživeti z mano.... saj sma dosti skupaj, ampak nekak si postaviš prioritete-veš, kdaj je čas zate in takrat pač noben ne planira obveznosti. da bi pa vsakokrat, ko je doma, vse skupaj delala....
so zato izleti in skupni  trenutki, ki jih je kljub vsemu dovolj, bolj sladki. pa ne vem, a imate s partnerji res tako skupne interese, da nimate niti 1, ki partnerja ne bi zanimal? se mi zdi, da bi potem izgubila svoj jaz....

aja, na kmetijo pa jaz nikakor ne bi šla. moje rokice takega dela niso navajene.., še vrt, ki ga je imela mama, me je videl samo takrat, ko je bilo treba jagode pobrat.. za tako življenje pač moraš biti pripravljen, in jaz nisme. občuduijem pa tiste mestne frajle, ki tako življenje sprejmejo in niso nesrečne celo življenje. ker sprememba življenskega sloga mora biti ogromna

Aristotel bi to v lat. povedal, ne v ang . Sicer on ni kaj dosti delal, ker je bil pač filozof in elita in je imel sužnje, da so delali zanj. Tako da... Sicer se pa strinjam z njim.

Lej, so hobiji, ki so združljivi z družino in malimi otroki in so hobiji, ki jih moraš izvajat stran od malih otrok. Jadralno padalstvo, potapljanje, kuhanje mila, lesna delavnica... to vse je zelo zanimivo, ampak čisto nič od tega ne dovoljuje malih otrok, ki ti pod nogami letajo. Ker so stvari nevarne in se jim lahko kaj zgodilo. Lahko kdaj pridejo z mami pogledat, vendar je to to: to ni isto kot it v trgovino, ko se lahko vsi skup zabavate, ko ti mali pomagajo nalagat v košaro, ko iščejo tapravi jogurt, ko v vrsti pred blagajno poimenujete vse sadje, kar ste ga videli, ipd... Skratka: v kuhanje in nakupovanje jih lahko vključiš, v pravo lesno delavnico pa ne. Lahko skupaj z ročno rezljačo izrezljate konjička in ga pobrusite, ampak to je daaaleč od lesne delavnice, kjer je polno žag, kjer se vrtijo tračni brusi in če ne drugega, je ogromno lesnega prahu v zraku, ki ni glih dober za male otroke. Tako da takrat on ne bo z otroki.

In tebi je mogoče sprejemljivo, da pač mož ni vsak dan tudi z otroki, vendar vsem pa ni - njej recimo ni, kolikor sem uspela razbrat. Ni edina taka, niti nisi ti edina, ki se ti ne zdi nič slabega, če se dalj časa ne vidite - samo različni smo in rečt: saj meni tudi ni hudega, pa to delam, ni vedno fer. Meni tudi ni nič blazno hudega, če spim 4 ure na noč (kadar sem zdrava), večina bi se pa zelo kmalu sesula. Različni smo.

Zato pač človek, ko ima družino in dokler so otroci majhni,  nekoliko omeji svoje "egoistične" hobije (torej tiste, kjer je sam, brez družine, kjer otroci ne morejo bit zraven) in da prednost tistim svojim zanimanjem, ki se jih da priredit tako, da bodo lahko zraven tudi otroci, da bo tudi njim zanimivo, sploh takim, ki jih lahko delate vsi skup.

To, če imaš otroke, tako ali tako ni možno, niti si velika večina ne želi.

Ampak če očeta ni nič doma z otroki, ker dela popoldne na kmetiji, pri očetu in v delavnici, potem pade vse delo z njimi na mamo in tako ona ne bo mogla met NOBENIH svojih hobijev! Ker nekdo bo za otroke moral poskrbet.