Ko ti bo,pa še kaj vrži iz duše na računalnik


_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

vedno imamo izbiro....

Ma, res je bil depro (uf, dober izraz!), in res se prčkamo za malenkosti. Ampak to se jasneje vidi šele z distance kakega dneva ali dveh, ko se vreliščna občutja razgradijo in razpadejo na prafaktorje ter ostane v tebi jasnina kot nebo po nevihti. In vse vode, ki so ob tem narasle, najdejo spet svoje struge. In moj jaz (pa še kak jaz poleg mene) spet najde užitek v samem sebi in si mirno prepeva: what a wonderful world.

Nja, no, renskega rizlinga je zmanjkalo, sva ga v dvoje počasi popljuckala in tisti večer so bili čudoviti zvezdni utrinki, eden je bil prav nepozaben, še dim se je pokadil za njim, res fantastičen (!!). Avgusta so vedno najlepši. Zdaj pa mislim, da je na hladnem zeleni silvanec. Prav tako štajerskega porekla. Spominek z dopusta.

Skratka solero, ti predlagaš dopust na štajerskem koncu, kot razumem.

Ali nekje, kjer se točijo štajerska vina.
Aja, pa soba naj bo obvezno brez balkona.

Jaz predlagam kamp na štajerskem koncu, kjer se da kopat, kjer bo zvečer vsaj kitarska žurka, pa podnevi delavnice z lončarskim vretenom in dnevnim vrtcem ali vsaj delavnicami za otroke. Ker ne bo balkona, bo rulalo ležanje v travi, z možgani na off in renskim rizlingom v roki....

Na, evo jo, še ena stara žurerka.