Si kdaj pomislila da si boš tudi ti ustvarila svoje družino in zapustila svoj dom. Takrat pa bo oče ostal sam.Pustimu naj bo srečen s svojo novo partnerko.
Lep dan

Dejansko so stvari takšne kot ste napisale. Če stvari gledaš objektivno in nisi čustveno vpleten v zadevo, mogoče res delujem egoistično. Sama že imama družino, hči se mi je rodila 16 ur po mamini smrti. Z možem in otrokom smo nameravali ostati v hiši pri očetu, ker je prostora več kot dovolj. Žal pa so se stvari tako zasuknile, da se bomo odselili. Očetu sem povedala, da mu ne morem preprečiti, da ne bi imel druge ženske, saj je odrasel človek. Moti me samo to, da bo to žensko pripeljal v hišo, kjer sta prebivala skupaj z mamo. Poleg tega pa je od mamine smrti minilo komaj leto dni.Ali res lahko tako hitro preboliš smrt osebe, s katero si živel 30 let? Jaz sem dalj časa žalovala za fantom, s katerim sva se razšla, pa sva bila skupaj komaj leto dni. Poleg tega pa bom s prihodom te ženske izgubila dom.

Kakšen dom neki?

Dom si ustvari vsak sam, saj ni to naloga (obveznost?) staršev.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Starši imajo vso pravico živeti tako, kot jim paše. Pa čeprav otrokom to ni vedno všeč.

Te pa popolnoma razumem, da se tu tepeta razum in srce. Tudi meni ne bi bilo vseeno. Poskusila bi se sprijazniti z nastalo situacijo. Gledat moraš z očetovega zornega kota, bolje, da ima žensko, kot da je sam in razmišlja, kdaj bo on na vrsti.

Poskusi razumeti, drugače pa se posveti svoji družini in ne misli preveč na to. Sčasoma se bo uredilo, boš videla.

Želim ti vse dobro!

L.p.:)

Lena, mogoče te skrbi, da je tvoj oče tako hitro pozabil na tvojo mamo? Je to dejanski vzrok tvojih skrbi? Vsak človek žaluje na drugačen način, ni univerzalnega vzorca, nekateri prebolijo hitreje, drugi počasneje, nekateri sploh ne. Čeprav si je tvoj oče našel novo partnerko, pa to še zdaleč ne pomeni, da je pozabil na tvojo mamo. Navsezadnje je z njo živel večino svojega odraslega življenja in zagotovo tvoja mama predstavlja velik del lepih spominov, nenazadnje si tu tudi ti, kot sad njunega življenja, pa naj se sliši še tako pocukrano.
Povsem razumljivo je, da očetove nove partnerke ne bi marala zaradi njenega karakterja, (saj navsezadnje se ne moremo vsi imeti radi in se vedno super razumeti), nerazumljivo pa bi bilo, če bi jo že apriori zavračala.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Lena, tašče so tiste, ki svojim sinovom grenijo zveze z ženami in jih ne sprejmejo v družino. Ne bodi ti taka do svojega očeta.;)

Nimam te iskušnje zato bom povedal samo kar si mislim o tem.
Takole,ko partner umre,se je treba sprijazniti in živeti dalje,čeprav je težko,samo eno samo leto se mi zdi še prezgodaj da bi recimo oče pripeljal novo partnerico domov živet.
Čeprav mislim da smo ženske bolj čustvene in tudi ko bi minilo 5 ali 10 let nam nebi bilo glih prav samo mogoče malo lažje,ko bi oče pripeljal na dom neko drugo osebo.
Jaz te razumem in vem da bi se enako počutila kot ti,ker tvoje mame nebo zamenjala nobena,ponavadi pa nove partnerice glih to poskušajo,hočejo biti zamenjava za mamo kar ne gre.

nisem brala vsega od prej.... pa upam, da ne bom prevec ponavljala! jaz gledam na to tako: gotovo je težko izgubiti ljubljeno osebo, še posebno če ti je blizu kot ti je bila očitno tvoja mama. gotovo je bil to velik udarec tudi za očeta. ampak če se je oče pobral in zaživel dalje, to ni nič slabega. vsaj ne, v kolikor ne zlorablja spomina na mamo, ne zanika njenega pomena v vašem življenju (tudi sedanjem) in dokler se je tudi on spominja s spoštovanjem v srcu. Če si je pa zdaj našel nekoga, ki ga razume, mu je v oporo in mu daje vsakodnevno radost, pa mi je edino razumno, da se temu privilegiju ne bi odpovedal zaradi otrok, ki mislijo, da bo spomin na mamo zaradi tega kaj manjši ali kaj jaz vem. Spomini ostanejo! Pa če se kasneje zamenja še neskončno veliko dogodkov in se zvrsti veliko ljudi v našem življenju, ki nekako vplivajo na nas.
Zato samo še enkrat: pravico ima do svojega življenja, ustvarjanja svoje sreče... in če je to z drugo žensko, potem naj tako bo. To je njegovo življenje. Bodite raje veseli zanj, pa bo lažje njemu, vam in tudi spominom na mamo...
Roberta

Življenje samim s seboj je zelo žalostno in morbidno. Tudi tvoj oče je človek in ljudje smo socialna bitja. Že želiš, da bo srečen, mu privošči družico.

lp

Samo še to: če je sedaj z drugo žensko, še ne pomeni, da je nehal ljubiti tvojo mamo. Konec koncev jo vsake toliko časa še vedno vidi, samo v malenkost mlajši podobi (tebe).

lp