Vsak ima svoje merilo kaj je kompliciranje in to kar je za enega kompliciranje, ni nujno da je tudi za drugega. Za drugega je lahko to način življenja, zato mu ni težko, ne komplicira in mu ni hudega, saj vsi uživajo v tem. Tak da je nesmisel pisat o kompliciranju v določenih pogledih.
Drugo. Enkrat bereš pametne nasvete kako je bolje it kuhat in pustit otroka, da se sam igra, da se navadi samostojnosti, da se nauči sam zamotit, da ima mama čas zase in da lahko tudi kaj skuha ali počisti, da se mora/se lahko otrok nauči pomagati mami , da skupaj kuhata in uživata......potem pa tu spet bereš pametne nasvete kolk je bolje vrčt konzervo v lonec in se it ukvarjat z otrokom, da otrok ima več od tega, da se z mamo igra . Po možnosti ta dva nasveta dajejo ene in iste osebe .
V določenih točkah pa se strinjam s kompliciranjem in priznam včasih tudi jaz zakompliciram, ampak glavno je, da sam pogruntaš, da si šel čez mejo. Bolje zate, da čim prej
In to kar si naštela, še niti ni tako kompliciranje, kot sem ga zadnjič doživela na kavi. Pridejo mama, hčerka (3 leta) in babica v slaščičarno. Naročijo 2 kavi in kakav, ker niso imeli kakava, so odšle, ker malčica mora spit nekaj mlečnega (besede mame, ko je kelnarca vprašala, če lahko prinese kaj drugega) . Ok, 2 m vstran je trgovina, lahko kupi otroku kakav, če že tak nujno mora pit ob točno določeni uri . A bo 3 letni otrok shiral, umrl, ker ob tej uri ne dobi mleka . In potem mi naj še kdo reče, da kompliciram zato, ker kak dan otroku skuham kaj posebi, ker raje kuham, kot uporabljam konzerve
< Sporočilo je popravil Hope2 -- 22.6.2010 7:08:27 >