To, kdo je kriv za fantovo "problematičnost" so le predvidevanja avtorice teme oz. nas.......

Če vzameš partnerja "s preteklostjo".....vzameš tudi "preteklost"......vendar, glede na samoumevnost določenih dejavnikov, je ta "preteklost" sprejemljiva, dokler je omejena zgolj na 1 ali 2 vikenda na mesec in na 20 dni počitnic na leto......kaj več pa "me ne bi, hvala"......včasih se mi zdi, da se premalo zavedamo, da so otroci naših partnerjev iz preteklosti tudi njegovi otroci in da jih ob pojavu določenih problemov, kot je ta, pač ne morejo dati v rejo......

Pri tem primeru pa mi je še nekaj čudnega.....avtorica pravi, da se z bivšo partnerico zelo dobro razumejo.....pa nisem zasledila, da bi omenila, da bi se vsi štirje vsedli skupaj in se pogovorili......tako ona kot on odlašajo z rešitvijo problema......danes ne bi, ker je otrok tu, potem se ji ne da več pričkat.....babica in RR pač ne bodo rešili problema, ki sploh ni, se povsem strinjam, enostaven......

Ne razumem ravno prav kako naj bi se stvari počasi uvajale......verjamem, da bi zate bilo bolje, da bi se stvari počasi uvajale.....samo ne vem kako bi to počasno uvajanje življenja v vašem domu sprovedli.....oz. kaj sploh se misli s počasnim uvajanjem......

Je bilo že večkrat omenjeno. Zrihtati bivanjsko vprašaje do takrat, morda iti že predhodno na kakšno terapijo in predvsem fantu že PRED prihodom dati vedeti oz. nakazati, da 24/7 življenje pri očetu NE BO NIKAKOR enako sedanjemu "vikend paketu" pri očetu. Potreben je (žal!) čas, da se tudi oče navadi malemu postavljati meje, nehati spodkopavati avtoriteto uli, si poskuša prilagoditi delo tako, da ne bo cele popoldneve odsoten itd.

Dela imajo v vsakem primeru še veliko pred seboj...

liliana je bilo res že večkrat govora o tem kaj je mišljeno s časovnim kompromisom. Ker ne gre za to, da fant nima doma, da nima kje bit (le mamo in očima je malo preko roba spravil, samo zame to ni razlog da otroka pošlješ drugam). Če bi namesto z letošnjim 1.9 ta korak izvedli naslednje leto bi naš  medtem malo zrasel, fantu bi medtem uredili sobo na za zdaj neizdelani mansardi, ga spoznamo s tukajšnjimi otroci, predvsem pa kar se meni zdi zelo pomembo bi oče tudi v tukajšnje vikende uvajal delovne navade.

zakaj se nismo usedli skupaj? To bi tudi jaz rada vedela in sprašujem partnerja, ker mi je zelo nefer da take stvari preberem iz maila ki je bil pozabljen na mizi. Z njegovo bivšo jaz nimam nekih hudo prijateljskih odnosov, ampak povsem normalne, da se ko se srečamo lahko čisto lepo pogovarjamo. Prej ko nisem še imela takega bušija sem šla kdaj ob nedeljah z mojim (ker smo pač uzput še kak izlet naredili), ko je sina vračal, in smo ponavadi kakšno rekli. Odkar pa imam vedno večji trebuh so mi take vožnje prenaporne. Nimam pa takih odnosov, da bom šla jaz njo klicat, ali ona mene.

Ja, to sem zasledila med predlogi rešitve problema.......samo meni se to počasno uvajanje zdi bolj v stilu "odlašanje reševanja problema" oz. prelaganje le-tega.....

ker baje za rešitev bivanjskega vprašanja ni financ....in ko finance verjetno bodo, bo fant lahko star še 18 let (če se ne motim, jih ima zdaj 14 ali 15).....in takrat več ne bo potreboval pomoči....

terapije, to je dandanes najenostavnejši način kako naj bi se problem rešil oz. preložil.....idi na terapijo, kjer ti po terapevt pomagal, kako se približati možu, njegovemu otroku in sebi.....

dopovedovanje, da življenje 24/7 ni enaku vikend paketu pa je pomoje predhodno bolj brez pomena.....normalno, da življenje 24/7 ni enako dvema vikendoma na mesec, vendar 14 letnik tega ne bo vedel prej, preden tega ne okusi, pa če mu boš dopovedoval leto dni, vsak drugi vikend.....

Glede službe pa je tako.....teoretično jo lahko zamenja......v praksi, še posebno, če potrebujejo denar, za dograditev stanovanja pa je to bolj težko izvedljivo.....otroku pa se bosta morala privaditi oba....tako "novemu" kot "staremu"...

Tako, da so povečini takšna postopna uvajanja zgolj metanje peska v oči oz. prelaganje problema in upanje, da se bo med tem časom problem rešil......

govorimo pa tu o otroku, ki je kar naenkrat postal problem, vsem izgleda......materi, očimu, mačehi, babici, in postal bo problem tudi očetu, ker ga bo partnerka prepričala, da ni dobro zdaj vzeti svojega otroka k sebi, ampak bo treba počakati še dve tri leta, ker bo takrat idealen čas, ker zdaj nimamo časa in energije za še enega problematičnega pubertetnika, ker prihaja dojenček.......






< Sporočilo je popravil liliana -- 17.6.2010 19:39:10 >

ne vem no. kar krivične ste nekatere. saj vem, da ni "lepo", da "nova" žena nasprotuje takojšnji selitvi. ampak razlogi za to so tehtni.
v kolikor se bo otrok vseeno vselil, se pa jaz niti približno ne bi izselila. to je TVOJ DOM, in neumno je, da te iz njega izrne otrok partnerja za nagrado za svoje neotesano in nevzgojeno obnašanje. zna se namreč zgoditi, da bo partnerju tako stanje ustrezalo-in bo ostalo pri tem, da boš ti pri mami, ona2 pa v stanovanju, kjer bo prostor za 2.

ker prihoda najverjetneje ne boš mogla preprečit, ti svetujem, da daš svojemu ultimat, da naj otroku napravi svoj prostor.naj vzame kredit in najde čas, da napravi ven mansardo. če bo imel čas, da se vsak dan posveti otroku, si ga lahko najde že sedaj-skoraj 3 meseci pa so dovolj, da se to uredi. če ga hoče, še naj poskrbi zanj. in to za oba otroka enako, saj sta v končni fazi oba njegova. in že na začetku pojasni, da ti njeogvega otroka ne boš vozila v šolo, mu pomagala delati domačih nalog, hodila v šolo na sestanke, ker bo delal neumnosti. ker ti boš skrbela za VAJINEGA otroka. in to pojasni tudi njegovi materi. kljub temu, da nimata nekega odnosa, jo pokliči in povej, da se ti zaradi nosečnosti do nje ne moreš pripeljati, ampak da bi se rada pogovorila z njo. zaupaj ji svoje pomisleke, in pojasni, da se ti ne boš imela časa ukvarjati z VZGOJO njenega otroka vsaj kako leto (ker boš pač imela novorojenčka, ki mu boš posvetila vso svojo skrb)-da bo imel kaj jesti in da bodo njegove obleke oprane lahko poskrbiš, ostalo pa bo na bremenih očeta. domače naloge, sestanki, nogomet, tuji jeziki, glasbena šola.... vse kar pač spada zraven. in ne pozabi omeniti, da pride domov pozno pooči in kake so avtobusne povezave-da se naj zavedajo možnosti, da bo otrok kdaj moral tudi izostati od svojih dejavnosti ali prepešačiti kak del poti.....

sicer pa, od kod pa veš, da se ona strinja-pokliči in vprašaj. če reče, da to ni tvoja stvar, pa ji mirno poveš, da je še kako tvoja stvar, kdo te bo gledal med seksom z možem v spalnici.

Še ena mačeha.

kalbo, motiš se.
a zdi se mi nekako neodgovorno od matere, da pošlje otroka, ker ga sama ne zna več krotiti (ali pa ji je v napoto ob njeni novi družini, tega ne vemo) možu, ki nima sobe zanj-ne vem, kako je bilo s tabo, jaz sme si sobo od otroštva delila z bratom, in sem do 18. leta sanjala o svoji. kako msiliš, da bo odreagiral pubertetnik, ko bo moral iz svojega kraljestva(kar njemu njeogva soba nedvomno je) v skupno spalnico očeta in mačehe? ko bo v tem obdobju videl, da ni edina očkova ljubezen, ampak da si jo bo moral deliti z vreščečo polmetrsko štruco, ki se bo nepretrgoma drla, če ga bodo mučili koliki, drugače pa ob vsaki umazani plenici ali lakoti? tudi sredi noči, ko bi on rad spal?

oče je veliko odsoten. torej bo otrok preživel večino dneva z mačeho, ki se bo ukvarjala s svojim otorkom (tudi jaz bi se večino časa). da ne bo pomote, otrok bi vedno imel topel obrok, oprana oblačila, ampak vzgoje pa jaz ne bi sprejela. po sliki sodeč imaš majhna otorka. ko bosta prišla v puberteto boš videl, o čem govorim. pa bosta tvoja in verjamem, da te spoštujeta. potem pa si zamisli situacijo, da v tvoj dom pride tak otrok, ki te povrhu vsega še zaničuje. ti pa po možnosti še s poporodno depresijo.

Probajte se postavit še v kožo mame tega 14 letnega fanta. Ona lahko vsak dan posluša mulca kako je slaba, hudobna, koliko boljše je pri očetu in podobno. Mulc pač izsiljuje ker ve da lahko, ker dobi podporo pri očetu. Mogoče je oče mulcu sam predlagal napol v hecu, da lahko pride k njemu živet, ampak otroci to zagrabijo za živo.To je zelo pogost scenarij pri otrocih ločenih staršev, ki hodijo na fajn vikende brez obveznosti k drugemu staršu.

In ob predpostavki, da bi meni moj najstnik najedal, kako je pri očetu boljše, kako sem jaz slaba in podobno, bi mu rekla naj gre. Pri tem se bi mi srce trgalo, ampak naj izkusi življenje.

Po drugi strani pa, kje imaš zagotovilo, da se tebi ne bo zgodil enak scenarij? Da boš šla narazen s sedanjim partnerjem, in boš ti in tvoj otrok, v isti situaciji kot zdaj njegova bivša žena in prvi otrok?

Strinjam se, da si v zelo težki situaciji. Ampak karkoli moraliziramo tukaj na RR tebi ne bo pomagalo. Najprej se morata pogovoriti s partnerjem. Meni se ne zdi napačen predlog, da pride fant najprej živet k vama za en mesec čez počitnice. Samo prej se morate vsi trije skupaj dol vsest (Ti, oče in fant) in določiti pravila igre. Da ve, da bo imel svoj delež pri gospodinjskih opravilih in druge obneznosti, ki so del vsake družine. Prav tako določiti v naprej sankcije za neizpolnjevanje obveznosti, žaljenje in podobno. Če je to le fantova muha, ker misli, da bo pri vas kot v hotelu, ga bo že pogovor o tem delno streznil.

tinkamarinka
se strinjam. fant mora najprej na lastni koži izkusit, kako je spat vsako noč zraven staršev, potem pa ga naj ga še opomnijo, koliko se je njegov bratec jokal prve mesece-ker to bo on slišal, hočeš nočeš. in jaz še žal vedno zagovarjam tezo, da se naj najprej zagotovi primeren prostor zanj. ker ga potrebuje. poleg tega pa, kako bo prenesel izgubo svoje sobe? svojega prostora? svoje intime' kolikor jaz vem, imajo 14-letniki že precej "žive" sanje....

je pa še to vseeno zelo nefer do ulli. ampak tukaj je problem v njenem partnerju, ki je napake zaradi lastnega občudovanja delal že od vsega začeta. in meje sedaj postavit bo težko. vprašanje ap je, koliko časa mu bo še ostalo za  . ker obema bi se naj posvečal enako. in ob njegovi službi, ob težavnem najstniku, ki mu bo pobral 3/4 energije je vprašanje, če bo še imel energijo za

Vidiš, potem se ti ne smeš zaplest z ločenim moškim, ki ima otroke, in je volk sit in koza cela. Če se spustiš v partnerstvo s takšnim moškim, al pa moški z žensko, mora žal sprejeti tudi vzgojne zadeve, ker postane s tem starš otroka, ki ga dobi v zakon. Samo tako lahko takšna družina vsaj približno funkcionira.

Imam tri majhne otroke in sem sin ločenih staršev in v moji širši družini je še par podobnih situacij, zato vsaj približno vem o tem kar nekaj iz prve roke. In zelo pomembno za mene je bilo, da sta mene kar dva moška sprejela kot za svojega in se aktivno vključila v vzgojo in ravno zato me zelo bolijo takšnele izjave ljudi. Predstavljaj si, da se tebi nekaj zgodi in da tvoj dobi žensko, ki razmišlja tako kot ti. Brrr ni fajn.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 18.6.2010 9:44:09 >

No tole je pa res pretirano - da one ne bi čisto nič sodelovala. Seveda mora ona pomagati tudi pri vzgoji, kako bi pa to druagče izgledalo, no. Problem v njeni situaciji je pa v tem, da se boji da bo nanjo padla VSA vzgoja oz. večji del, kar pa spet ne bi bilo fer - glavno vlogo bi vendarle moral igrati oče.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

kalbo in podobno misleči, razumem da vam je lastna izkušnja pustila določene posledice. Kljub vsemu še vedno menim da sta v prvi vrsti odgovorna mati in oče, onadva sta se otroka odločila spočeti, jaz oz. novi parner pa lahko pomagava (nikakor pa nimamo občutka da lahko otroku mamo nadomestim - recimo če bi šlo za majhnega otroka ki še ni zasičen z vzorci iz okolja bi šlo mnogo lažje, težko pa rataš čez noč mama pubertetniku). In konec koncev, če bo otrok (pa čeprav nikomur ne gori pod nogami, le mama tam zgublja živce) prišel v istem obdobju ko se bo rodil naš  , ali bo do novorojenčka pravično, da ga mamica ne bo mogla peljat na sprehod, ga pocartat, v miru podojit (ker bo potrebno partnerjevega otroka na trenig recimo peljat ali z njim nalogo delat, ali pa se pregovartat), ali je pravično da tudi on ne bo imel pogojev kakšne si zasluži in da ne bo mogel živeti v pogojih v kakršnih je bil načrtovan (vedno, vedno se je govorilo - tudi oče otroku - da po osnovni šoli lahko pride sem, a najprej mora šolo tam zaključit). Ali je do njega prav, da se bo hipotetično z mano vred za nekaj časa moral odseliti k moji mami, ker prostorsko smo trenutno res na tesnem (pa finančno tudi ne v najboljših časih) in ker recimo da bom tudi jaz rabila malo počitka in pomoči (ki jo v takih pogojih tu ne morem nikakor pričakovat)? Tudi ta še nerojeni otrok je otrok istega očeta, in tudi on si zasluži neke normalne razmere. Kakor si jaz po porodu zaslužim "prit k sebi" in se posvetiti dojenčku. In konec koncev, o grdih mačehah - point od začetka je bil, da mi partner ni dal nikakršne možnosti izbire, sodelovanja. In vsaj to si vsak človek zasluži - da soodloča o načinu bivanja, Ali nismo odrasli ljudje, ki naj bi vedno našli nek kompromis - ne le za eno stran?

Uli, ti pa tudi malo pretiravaš. Številni otroci se rodijo v družine, kjer že je kakšen otrok. Kar se tiče poštenosti se mi ne zdi prav nič nepošteno do tvojega dojenčka, da ne bo edinček, deležen tvoje nedeljene pozornosti.
In tudi to, da bi že vnaprej napovedala, da eno leto ne boš imela časa za vzgojo starejšega fanta, ker boš skrbela za dojenčka,... daj no, dobro, da niso mene kar v rejo dali, ko se je mlajša sestra rodila. Pa danes nič ne jamra, kako je nefer, da se ni mami celo leto samo z njo ukvarjala.

zmajaz
mišljeno je bilo dokler si sama ne opomore, se navadi na otroka in z njim vzpostavi nek red. max 1 leto, potem otrok itak gre običajno v vrtec. itak da bo pomagala, ampak na začetku je treba pojasniti, da bo njena vloga bolj podporne narave, večino bo na očetu. in ne, niti približno se mi ne zdi normalno, da oče otroka, ki ga mati podi iz stanovanja, sprejme, in da mora njegova žena zato spakirati kufre za (trenutno) določeno obdobje in se odseliti k materi. kaj če mu bo tako stanje ustrezalo in bo tako ostalo?

in še nekaj iz prakse: vsaj 90% otrok ločenih staršev si želi, da bi živelo pri tistem, ki jih ima čez vikende. in večinoma navajajo iste razloge: so bolj prijazni, me imajo rajši, vedno gremo nekam, doma pa me silijo delati, pa učiti se moram neprestano.... 

saj ej lepo, da oče skrbi za otroka, a kot je parterica sprejela "njegovo prtljago"-kot se nekatere izražate, mora on sprejeti dejstvo, da se o taki stvari pač ne more odločiti sam. vsaj dokler živi skupaj z ženo.

čimprej se usedite skupaj in dorečite stvari. in pa otrokovi materi pojasni, da se boš naslednje leto ti ukvarjala z dojenčkom ves čas, ko te bo potreboval, preostanek pa ga lahko posvetiš njenemu otroku.

aja, kako pa msilite urediti plačevanje preživnine' ker enako, kot jo oče plačuje sedaj, jo bo mati potem. o tem je bilo kaj govora?

Sicer se nisem nameravala vključit, čeprav temo spremljam od začetka. Mi pa ni nekaj jasno. Kar nekaj uporabnic je napisalo, da v primeru, da pride živet k očetu, ga Ulli nima dolžnosti vzgajat, lahko oz. mora pa mu dajat dolžnosti, ki jih otrok mora upoštevat. Pomagati pri učenju ji ni treba, voziti ga na kakšno dejavnost ali iz šole, če zamudi avtobus ji ni treba, hoditi v šolo za njega ji ni treba, lahko pa mu postavlja dolžnosti in omejitve, ki jih mora upoštevat in jo spoštovati? Torej vzgoja in pomoč njemu- ne, ni moj (biološki!!!) otrok, dolžnosti in pomoč meni-seveda, to spada zraven, če živi pod isto streho?
Res se mi tele razlike med BIOLOŠKI IN NEBIOLOŠKI zdijo grozljive, ker že v osnovi se govori, kako ga ne bo sprejela-ona bo imela dojenčka in ne čas se ukvarjati z drugim otrokom. Sprašujem se tudi, koliko je ta problematičnost posledica tega, da ni nikjer zaželjen. Kolikor sem prebrala, so se prej solidno razumeli, kasneje pa so nastopile težave, ko sta si starša ustvarila novi družini. Pa še težavno najstniško obdobje in problemi so lahko tu-iskanje pozornosti.
Se pa strinjam, da ni v zavidljivi situaciji (in po prvem postu sem bila 100% na njeni strani oz. sem še vedno). In da se parner o tako pomembni odločitvi ne pogovori z njo oz. odločitve ne sprejmeta skupaj je res čisto neodgovorno in celo poniževalno. Pa če dela cele dneve res ne vem, kako si pol predstavlja imet sina ob sebi-sicer je pol tudi z dojenčkom ista pesem; a to ji pa odgovarja (aja tisto pa bo njen otrok). In deljenje spalnice s pubertetnikom, ki je povrhu še (vsaj zaenkrat) ne spoštuje. Vsekakor bi moral partner konkretno spremeniti svoj odnos tako do sina, kot do Ulli in jo podpirat in ne zbijat avtoritete.
Ampak kot sem že rekla, po mojem, če od otroka pričakuje postavljanje mej, dolžnosti in pomoči (podpiram!), ga bo mogla tudi vzgajat. Konec koncev ga mama ne bo mogla.

ja kje pa zdaj spi ko je pri očetu?? ne mi rečt, da v spalnici. In v zgodnji jeseni bo rojen otrok, takrat bo počitnic mimo. In če je to le sinova muha, da se reši mainega teženja, bo fant 1. septembra že na varnem doma pri mami.

[/quote]vedno, vedno se je govorilo - tudi oče otroku - da po osnovni šoli lahko pride sem, a najprej mora šolo tam zaključit)
A vidiš, v tem grmu tiči zajec. Otroku se skozi obljublja, lahko pride k vam, ampak on ne bi čakal do konca šole on bi šel zdaj. zato ker dobi potuho pri očetu.

point od začetka je bil, da mi partner ni dal nikakršne možnosti izbire, sodelovanja.
Tukaj je ključ problema. Ata je vedno vredi, naredi malemu vse kar se ta spomni - potuha.
Fant ima nerealna pričakovanja od bivanja pri vas doma. Očetu jasno postavi pravila pod katerimi pogoji lahko pride za en mesec ali pa dva živet z vami preden rodiš. O prepisu šole se ne pogovarjaj, ker bo fant verjetno še vesel, da bo šel domov k mami. Ampak to bivanje niso počitnice ampak vsadanje življenje z dnevnimi obveznostmi. Ampak s tem je potrebno seznanit tudi fanta, preden gre v to in verjetno si bo tudi on premislil, da bi kamorkoli šel.

In Uli od tebe nihče ne zahteva, da igraš mamo najstniku. V tvoje dolžnosti tudi ne sodi, da ga kamorkoli voziš, se z njim pregovarjaš in podobno, še posebej ko si noseča ali imaš dojenčka. In to povej jasno in glasno očetu. To,da si se ti sama vozila po sina je meni malo mimo. Fant pa je dovolj star da sam poskrbi kako bo prišel na svoje obveznosti (bicikel, javni prevoz). Samo o tem se morate pogovoriti, najprej s svojim partnerjem in potem še skupaj s fantom. Ker on misli, da bo pri vas na počitnicah, ko pa bo ugotovil, da bo imel dnevne obveznosti, pa ga bo navdušenje minilo.

Govoriti pa,d a se mami ne da ukvarjat z njim je pa grdo, tudi to, da je nevzgojen zaradi njene vzgoje je grdo. In glede na to, kako ti partner jemlje avtoriteto pri njem, jo hkrati tudi njegovi mami, ker mu popušča tam, kjer se tebi in mami ne zdi prav.

Glavni problem ni v otroku, ampak v praznih obljubah očeta in njegovi potuhi. In verjamem,da je na tak način zrastel mami čez glavo.



< Sporočilo je popravil tinkamarinka -- 18.6.2010 11:10:58 >

Mogoče malce grdo ampak: potem itak nista za skupaj in bi po moje slej ko prej prišlo do tega in dejansko ne bi imela nič z vzgojo njegovega prvega otroka.

sem mislila samo spremljat to temo... sam zdej se moram pa še mal oglasit

ulli, od začetka sem te totalno razumela in nekak podpirala v tem, da je vse prekmalu, prenagljeno itd., ampak vedno bolj se mi dozdeva, da je fant tebi tko al tko v napoto. ker so vedno neki novi izgovori, na koncu celo to, da bo vajin skupni otrok prikrajšan zaradi njegove morebitne prisotnosti   in da si dojenček zasluži vso pozornost očeta, mislim, a pol nej pa kar odpiše prvega sina

in ja, večinoma so otroci dodeljeni materam, pa zato mogoče nove partnerice ne pomislijo, preden se resno zapletejo z moškim, ki ima že otroka od prej, da se to lahko tudi spremeni... da lahko otrok izrazi željo, da pride k očetu in da se oče dejansko s tem strinja... in ne vem, zakaj bi mogla bit otrokova biološka mama a priori slaba, brez živcev, zakaj bi si želela znebiti otroka in vse ostalo  otrok je skoraj toliko star, da bi skoraj lahko šel v dijaški dom, valda da ni nič narobe, če gre k očetu, če se vsi normalno zmenijo (kar se pa v tem primeru ne in to je meni edini problem sploh)... sploh ne, če sam izraža to željo in če to počne že dlje časa... je res, da si verjetno malo po svoje predstavlja življenje pri očetu, bolj vikendaško in počitniško, ampak če bi ga npr. vzeli za en mesec počitnic, določili pravila itd., se jih držali, ga pa mogoče ta ideja selitve celo mine, ko bi videl, da ne bo nič bolj svoboden itd. kot je bil doma... ampak tu vsi problemi, ki so in ki se pojavljajo, ne bi smeli izvirati iz otroka, ampak iz moža avtorice teme... ker je na njem, da uredi stvari doma in verjetno tudi, če urejate stvari čez 2 leti in se on tega ne postopi na starševski način, bodo isti problemi kot sedaj, tu otrok nima kaj, novorojenček tudi ne, oče obeh pa!

ne vem, res, kako si vi to predstavljate... da bi bile npr. samohranilke z novim partnerjem, bi od njega pričakovale vse živo... sprejetje otroka, sodelovanje pri vzgoji, vožnjo na hobije, ko ve ne bi imele čase in vse kar še pride obveznosti z otrokom, če tega ne bi počel, bi bil pa v očeh večine sodelujočih en ... ko bi pa ve mogle prevzeti vlogo "mačehe", pa kar naenkrat vse te zadeve, ki so za "očime" tako samoumevne, odpadejo  tudi pomoč pri nalogah, vožnja v šolo, vzgoja... tako elementarne zadeve, ki so pač domena samo bioloških staršev, po mnenju mnogih, očitno

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

sej mogoče se z ostalim strinjam ... ampak tole, kar sem pobarvala z rdečo, mi je pa malo mimo Če bo ta otrok živel pri njih, bo ravno tako kot oče tudi ona odgovorna zanj in za njegovo vzgojo. Živel bo pri njej doma, po njenih pravilih itd ... zanj je treba poskrbeti ravno tako, kot za in skrb za OBA otroka bosta morala prevzeti OBA - ona in njen partner. Mama fanta pač ne bo mogla vzgajat, če ga bo videla samo ob vikendih.
Mi je pa čudno, da sedaj pri vas ob vikendih ni pravil Pri nas določena pravila veljajo za vse, tako med tednom kot med vikendom. Ko pride od partnerja sin za vikend k nam, ravno tako veljajo zanj ista pravila kot za našega otroka, ki je pač vedno tukaj.

A tudi, ko bo zrastel, pa recimo, da bo ta fant še vedno hodil le za vikende na obiske ... za vajinega otroka bodo veljala določena pravila (ker življenja čisto brez pravil si jaz ne predstavljam), za njegovega pa ne??? Se pa globoko strinjam, da je partner avtorice teme nezrel ... dokler on ne bo videl, da mora otrok imeti pravila (in upoštevati tudi tebe, ker navsezadnje pride on k tebi domov), se meni ta situacija ne zdi rešljiva tako, da bi bilo to za tega fanta dobro

v veliki večini se pa strinjam s Kalbom (pa precej z Ronjo, za avtorico pa pohvale, ker se po mojem mnenju dost racionalno loteva problema)


_____________________________

Ni nam dolgčas :)

Mah, sem napisala že kakšne 3 strani prej, da je zgleda osnovna naloga današnjih novih partnerk, žal, izključno skrb za lastne gene ...

_____________________________

ROŽICA

No Uli, po zadnjem postu sodeč je bila kar na mestu primerjava z pravljičnimi mačehami. Spomni se na to, ko boš svojemu biološkemu sinu brala Pepelko recimo. Ta negativni lik v nekem smislu s svojimi odgovori zdaj poosebljaš ti.

Ja, tako si eni to predstavljajo.......ženska je pač vedno žrtev.....ni važno zakaj, važno je le, da je žrtev......

Samo en medklic.

Osebno se mi ne zdi prav, da bo oče in to brez vnaprejšnjega soglasja s svojo novo ženo, njo prikrajšal za izkušnjo kako je imeti PRVEGA in
EDINEGA otroka. Ko hodiš gledat ko spi, pa če še diha, pa te skrbi ali dovolj je pa vse te malenkosti ...

Vse, ki pišete tukaj gor po večini ste mame oz očetje. Spomnite se na ta čas - koliko dela imaš sam s sabo, z otrokom, vse ti je čisto novo. Ona naj pa vse to postavi na drugi tir, ker je pač 'narobe' načrtovala (= kaj pa je mislila saj ima vendar moškega s 'preteklostjo') in bo imela septembra, sredi novega šolskega leta ipd. Tudi če mož vzame očetovski dopust ga bo vsaj deloma porabil za svojega sina in tako bo spet nekdo prikrajšan.