oj!
mi smo tudi oz. bomo dobili blazino. nam jo je fizioterpevtka odobrila jutri bova z možem uredila kotiček v bodoči njegovi sobi, kjer bomo telovadili.
valen super za izvide!!!!!! zakon!!!!
našega bančija merijo v eni kao napravi, ko da glavo čist do konca in stegnejo noge, da niso nič pokrčene. sicer pa vsakič namerijo mal drugač. pri njemu so namerili 63 pa nobenega bodija 62 ne spravim več gor, že 68 so vprašljivi. je pa od bodija do bodija različno.
na fizio delamo vaje da bi se prevalil na bok, tako da dam obe njegovi roki na kolena in ga prekucnem, potem ko ga imam na boku ga povlečem po bušiju, da glavico dvigne, potem ko ga imam pri sebi na kolenih, morm dobit njegovo pozornost in razpirat pestke, ki jih še kar stiska. za sedenje pa mi še ne delamo vaj. tud za prekucnit je fizioterapevtka in na razvojni rekla, da imamo še čas. moji svakinji in eni prijateljici so se donošeni otroci prevalili šele pri 6 mesecih, tako da me to še ne skrbi.
bolj me skrbi kaj bo, a bo naprej vse ok. sicer me je fizioterpevtka potolažila, je rekla, da je po svojem obnašanju v povprečju, torej da ni nič slabši (in seveda nič boljši) od večine otrok ki hodijo k njej.
sej kakšen dan sem super, si mislim, ženska pa kaj ti je, kaj kompliciraš, poglej kakšen super fant je banček, kako se lepo odziva, kako lepo napreduje, se smeji in je zadovoljen. kakšen dan je pa katastrofa, samo gledam kaj vse je narobe, kaj bi vse mogu narest pa ne in jokam in razmišljam kaj bo če bo. kaj bo če kasneje zvem, da je kej narobe, jz enostavno ne vem kako bi to prenesla. no in ko pride tak dan, začnem še sebe krivit in razmišljat zakaj je prišlo do prezgodnjega rojstva, a sem kej narobe naredila, čeprav sem bila skoraj celo nosečnost na bolniški, najprej zaradi bruhanja, potem zaradi krvavitev, ampak nikoli do 32 tedna mi ni nihče povedal, da mi grozi, da bom bolj zgodaj rodila. šele v 32 tednu mi je g rekla, da se je spustil že zelo nizko in da naj takoj ob popadkih laufam v p, da mi bodo ustavili porod. ampak kaj ko mi je odtekla voda.
se opravičujem za mal bolj tak post, ampak sej ne more biti vedno vse veselo, ne
_____________________________
Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!