IZVIRNO SPOROČILO: direktna
@khurde> vendar situacija ni takšna. noseča je komaj 2 meseca, partner pa ni umrl, ampak živi (najverjetneje ima v mislih že naslednjo partnerko).
če bi...., če bi....
moj point je bil v tem, da lahko različni dogodki privedejo v isto/podobno situacijo. in da če se nasveti drugih razlikujejo odvisno od dogodkov, ki so pripeljali do situacije in ne izhajajo iz situacije same, človek težje "zagovarja" kar svetuje. ker potem vse izhaja iz njenega partnerja in njegovih dejanj, iz tega, kaj je on naredil, kaj so njegove želje, kaj ima on v mislih itd., ne pa iz njenih želja, čeprav bo v končni fazi ona nosila večinsko breme - naj se ali naj se ne odloči obdržati otroka. samo to je bil moj point, da tiste, ki tako zagovarjate splav, razmislite, ali ga zagovarjate v vsakem primeru ali je odvisno od tega, kaj je partner naredil oz. kaj se mu je zgodilo oz. zakaj je/bo/bi ostala sama.
pa da se razumemo, jaz ne zagovarjam obdržati otroka v vsakem primeru in nisem napadalna do splava kot takega, samo zagovarjam to, da če človek lahko trezno razmisli o situaciji in rešitvah iz nje, se lažje odloči za naslednji korak. gre se (z mojega vidika) samo za to, ali ve, da je osebnostno dovolj močna, da bi lahko imela dva in jima (sčasoma) zagotovila tudi normalne pogoje za življenje, pa čeprav jo je zdaj strah samo misli o tem ali misli, da ji nikakor ne bo šlo in da ve, da ne more računati na kakršno koli podporo in pomoč domačih ter prijateljev. po moje se mora človek itak odločiti samo na podlagi razmisleka in ne na podlagi mnenj s foruma.
sploh pa se mi zdi, da avtorice naše debatiranje mogoče niti ne zanima, ker je iskala osebo, ki je bila v njeni situaciji in jo rešila, me pa v bistvu več ali manj samo teoretiziramo.
_____________________________
If you're too open-minded, your brain will fall out.