Joj, ubogi mali. Jst sm imela našega ene dva dni preden smo dobili Mitchellove čevlje kar brez, ker se mi je zdelo brezveze dajat gor Markellove, ko so ali padali dol ali pa je imel rdeče modro nogico od zategovanja. To seveda ni v redu, ampak se mi je zdelo da mu tista štanga pa Markellovi čevlji vlečejo nogice tako čudno, da je slabše, da jih ima gor - on je recimo peto dvignil skoraj do vrha čeveljca in potem ko sem ga imela v naročju na trebuščku (njegova najljubša poza), mu je štanga v gležnju zavijala nogico. Beda.

Pa imaš prave opornice - nastavke za Mitchellove čevlje? Ali si naročila s C-prodirecta njihovo štango?

Se strinjam z vsem, kar si napisala o Markellovih čevljih.

Nogica se bo pa sčasoma popravila. Meni se je tudi tako zdelo pri našemu, ampak ima zdaj skoraj popolnoma normalne nogice. Mislim, da nekdo, ki ne ve, kaj je dal skozi, ne bi opazil razlike. Čez kak teden bo že dosti bolje.

Pa koliko kože se nabere ane :) Jaz sem mu še par dni po malem čistila. Nisem hotla vse prvi dan, ker se mi je zdel tako občutljiv.

Kako fuč ima nohtek? Naš ima tudi tako malo zavitega na eni nogici pa upam, da se bo sčasoma popravilo. Pa barvo prstkov ima tako smešno - pol prstka ene barve, pol druge. Verjetno tudi zaradi gipsov :)

Pri nas ni razlike med nogicama, ker je imel obe bolani. Sem pa tudi jaz v kakšnih kriznih trenutkih pomislila, kako lepo je bilo imeti prva dva otročka, ki sta bila zdrava. Ampak danes (dva meseca po odstranitvi gipsov) je tudi tale mišek tak dobrovoljček in tudi Mitchellovi čevlji so res neprimerljivo boljši. Tudi navadili smo se jih, tako da sploh ni več problem. Jaz mu jih skoz obuvam pa sezuvam - vsaj po 5x na dan :)

Zdaj se tudi manj obremenjujem s to peto. Še vedno ni prav do dna čeveljčka, je kak milimeter višje. Pa tudi odvisno je od tega v kaki pozi ima nogice in se mu premika notri petka, ko brca. Ampak nima nobenih žuljev in pa nogice zgledajo še vedno v redu in ne vleče mu jih v čudne poze, tako da se ne sekiram.

Oj Veronika, verjamem, upam, da bo vsak dan boljše! Držte se!
Mi še sicer nismo tako "daleč". Še zmeraj nimam nobenih informacij glede operacije. Včeraj je dobil nove gipse, v nedeljo bo pa star dva meseca. Je pa res, da je imel desno nogico zvito čisto gor, prsti so se skoraj dotikali gležnjev. In zdaj je neprimerljivo boljše! Tako da sem še zmeraj zadovoljna z zdravljenjem pri nas. Zdravnik vsakič gipsa skupaj z mavčarjem, res si vzame čas in noge še prej zmasira, da mali, ime mu je Matjaž , res lepo popusti. Pa tudi Matjaž je pri mavčenju priden, sicer se je že začel upirati, in vsake toliko rahlo zajoka - prav zamerljiv izraz naredi , a je še zmeraj zelo miren.

V knjigi Zdrav otrok in dojenček sem prebrala, da obstajata dve vrsti ekvinovarusa, in sicer položajni (blažja oblika, nastane zaradi lege in se pozdravi sam od sebe oz. posebno zdravljenje ni potrebno) in strukturni ekvinovarus (genetsko pogojena nepravilnost kosti v stopalu), pri katerem je gibljivost sklepa omejena in ga je treba zdraviti. Tako da gre pri nas najbrž za podedovano obliko. Baje je imel lažji ekvinovarus tudi moj bratranec, nekaj tednov je imel gips, nato pa so hodili na fizioterapijo. No, njegove noge zgledajo popolnoma normalno in nikoli nismo tej zadevi posvečali posebne pozornosti :). Slišim razne teorije o ekvinovarusu, vsi (tudi nekateri zdravniki (razen ortopedov)) pravijo, da je to zaradi lege ... tako da ne veš, kaj naj si misliš.

Govorila sem tudi z ginekologinjo, ki je rekla, da se ekvinovarus na navadnem ultrazvoku ne vidi. Se pa baje vidi na 3D/4D ultrazvoku, ki mi v naslednji nosečnosti pripada brezplačno - če bomo seveda še kaj "naročili" :). Opravlja pa se od 18. do 28. tedna. Seveda zadeve ne moremo preprečiti, bi se pa rada vsaj psihično pripravila na morebitne gipse :).

Kar se tiče gibljivosti mi naš mali deluje ok, nogice, z zdaj že kar težkimi gipsi, dviguje visoko v zrak, še posebej, ko je brez plenice. Pa tudi po postelji se premika, kar nekak se odriva in potuje okrog. No pa tudi velik in močan je, pravi dec!

Drugače pa še vedno študiram opremo, zdaj mi je že vse skupaj veliko bolj jasno. In res škoda, da se starši glede tega moramo znajti sami!

Hvala vama za vzpodbudne besede! K sreči je danes že bolje, ne joka več toliko, ni pa tak smejko kot običajno. Jokati začne, ko hoče premaknit nogice v kakšen položaj, ki zdaj pač ni mogoč. Ima pa desno nogico celo malo zateklo in rdečo, verjetno je to posledica dolgotrajnega nošenja gipsa. Tazdravo je že dvakrat sezul, desno mi je uspelo danes še kar solidno v čeveljček stlačit. Sicer menda traja do šest tednov, da petko dol dobiš.

Iz Amerike so mi predvčerajšnjim poslali conversion kit, Mitchellove čeveljčke sem danes naročila.


Ti sploh ne veš, kako lepo je to slišati.


Ma, ja, cel mali pujsek je, pri kopanju sploh ni šlo vse proč.


Ni tako hudo, kot se je zdelo na prvi pogled, ko bo spet zrasel, bi moral biti čisto ok.

Kreslinčica, ko pride moj iz službe, ti napišem vse o operaciji, ker tisto, kar ti povejo v mavčarni, je bolj tako, ne drži čisto.

V naši družini ima hči očetove sestrične nekaj narobe z nogo, ampak nimamo kaj dosti stikov, zato ne vem, če gre za ekvinovarus. Možno je, ker fant ima ogromno sorodstva in ne ve za noben tak primer.

Zakaj mi ni nihče povedal, da je imeti otroke tako zelo naporno?

Torej, operacija. Jaz sem pred operacijo sestro v mavčarni vprašala, kaj in kako, in mi je rekla, da otroka ob sprejemu pregledata pediater in anesteziolog, operacija traja pet minut, otrok se zbudi iz narkoze praktično takoj. Dan ali dva prej moraš k pediatru, da otroka pošljejo dat kri, izvid moraš prinesti s sabo na kliniko. Pa dogovori se z zdravnikom, da boste spali doma, je neprimerno bolje, če ga en dan sprejmejo na kliniko, naslednje jutro pa ga spet pripelješ. Ko je bil moj sprejet na kliniko, so imeli ravno en nujen primer in ni bilo nikogar razen sester, pregledal ga ni nihče, sestra ga je na približno stehtala z gipsom vred, številka na tehtnici se sploh ni umirila, in ko mi je kasneje postalo jasno, da je to tehtanje zaradi narkoze, me je kar zvilo. Naslednjega dne smo prišli na kliniko ob 7.15, seveda smo potem še skoraj eno uro čakali, preden je šel dol v operacijsko. Nazaj so ga pripeljali šele dve debeli uri kasneje, ker so ga morali v recoveryju ogreti; v operacijski jim namreč šopa klima na polno. Prepričana sem bila, da se bo kmalu zbudil, ena sestra je rekla, da se bo vsak čas, druga, da se bo čez par ur, nekdo tretji spet, da se bo do večera ... groza. Mali je kar spal in spal, občasno se je premaknil in spustil kakšen zvok, drugega ne. Po petih urah sem ga kar vzela v naročje in malo na silo podojila. Aja, ful pomembno - če dojiš, nujno vzemi s sabo črpalko, da ne boš staknila mastitisa! Potem se je enkrat čisto na kratko zbudil okoli osmih zvečer, pa ob polnoči, zares zbudil se je šele naslednjega jutra. Kot sem že nekje prej napisala, po operaciji dobijo svečko proti bolečinam, ki je očitno ZELO močna, zato nekateri otročki noro dolgo spijo. Če bi to prej vedela, me ne bi skrbelo, tako sem bila pa čisto ob pamet, celo noč sem bila budna in sem preverjala, če še diha in če je vse v redu z njim. Mislim, da je to vse, če te še kaj zanima, kar vprašaj.

Pri nas je bilo podobno.

Zaradi razdalje (več kot dve uri do LJ) sva bila z Nejcem kar v bolnici - v sobi skupaj s petimi drugimi (ena je imela norice, kar so pogruntali šele naslednji dan), ker niso imeli proste sobe, da bi bila sama.

Prvi dan so nas sprejeli, pregledala nas je pediatrinja, ki pa ni imela kaj dosti pojma od same operacije. Sestre so prijazne. Ko smo prišli, so mu vzeli dol gips in ga stehtali brez.

Naslednji dan je moral biti tešč od 5 zjutraj. Ob 8.15 smo ga peljali v operacijsko, mali je jokal kot nor :((( Meni se je paralo srce.

Nekaj čez 9 je prišel dr.Antolič in povedal, da je operacija uspela in da bo kmalu pri nama, ker ga še prebujajo. Nekaj čez 10 so ga pripeljali. Bil je ves omotičen, do 12 je kar spal. Potem sem ga tudi jaz nekaj na silo dojila, ampak ni bil navdušen. Šele po 17 se je začel malo prebujati in sva se podojila. Potem so nas spustili domov. Šele drugi dan je prišel k sebi.

Zdaj pa eno vprašanje - JE KATERA RAZMIŠLJALA O LOKALNI ANESTEZIJI???

Jaz sem in to res veliko. Ker v tujini (celo na Hrvaškem) naredijo to operacijo pod lokalno. Ampak potem nisem preveč forsirala tega, ker zgleda niso vajeni. Ampak mislim, da bi se dalo. Ker tale splošna anestezija ni tako nedolžna reč. Njim se pa na žalost gre samo, da je za njih bolj komot.

Kreslinčica, to da zdravnik Matjaža pomasira pred gipsanjem, je SUPER. To je zame človeški odnos. Ker tudi dojenčki čutijo in tudi njih boli. Meni je tako hudo, ko pomislim, kaj vse je moral naš pretrpeti. Vključno s to operacijo in še danes me strese, ko pomislim, da bi se dalo pod lokalno anestezijo - ampak samo, če bi bili oni za in da bi smeli bit starši zraven in otročka miriti.

Ko smo šli z dvigalom v operacijsko, je tudi Aleksej jokal, ampak čim ga je anesteziologinja vzela v naročje in so se sestre začele navduševati, kako je luštkan, se je začel smejčkati in šarmirati. Čisto njemu podobno, samo, da se nekaj dogaja, pa je takoj zadovoljen. Ko so ga odnesli in sva šla midva gor, me je pa kar zvilo, komaj sem solze zadržala.

Glede anestezije so meni v mavčarni rekli, da tako majhne samo pod splošno operirajo, čeprav vem, da zunaj ni tako. Lokalna bi bila neprimerljivo boljša, človeka potem ne bi tako noro skrbelo. Mimogrede - narkoza verjetno ni razlog, zaradi katerega bi se dalo izogniti cepljenju?

Mi smo pri dr. Schari, o kateri imam precej deljeno mnenje. Saj verjamem, da je dobra zdravnica, ampak vsakič, ko sem jo vprašala, če nogica v redu napreduje, je rekla "Kako se pa vam zdi?" Ja, madona, nisem jaz ortoped, če bi bila, ne bi spraševala! Po operaciji je rekla, da upa, da bo zdaj petka v redu, kar me tudi ni ravno pomirilo.

Mojca, škoda, da očitno nisi z gorenjskega konca, bi te drugače na kavo povabila.

No, super, mali se zdajle na glas smeje vrtiljaku, očitno res ni več tako hudo. Petka bolne nogice je kar lepo pozicionirana, pri zdravi je pa čisto previsoko, ampak ne vem, koliko je pri zdravi sploh treba na to gledati. Sem v mavčarni vprašala, pa mi niso nič pametnega povedali. Sploh mi niso nič povedali, še tistega ne, kar bi morali (koliko ur na dan mora nosit čeveljčke, da je treba na petko pazit, tudi vaje z deščico niso omenjali).

Veronika, to pa super, da se je smejal, ko ste ga oddali. Meni je bilo to skoraj najhuje, ker je takrat tako jokal.

Kaj si mislila s tem - izognit cepljenju? :) Trajno ali začasno? Po moje začasno zagotovo lahko prestaviš zaradi tega, trajno pa itak skoraj ni zdravstvenega razloga. Od cepljenja imam marsikaj za povedat, ampak to ni prava tema :))

Ali si na facebooku?

Pravilno sklepaš, da nisem Gorenjka :) Sem pa bila nekaj let v Radovljici, zdaj sem pa nazaj na Primorskem.

Po moje, da pri zdravi nogici ni treba kaj pretirano pazit. Itak je zdrava. Ampak nisem pa strokovnjak, tako da nevem 100%.

Mi smo pri dr.Antoliču, ki je vsekakor zelo strokoven in v redu. Ampak po moje itak vsem oz. večini manjka malo človeškega odnosa. Saj po eni strani jih razumem. Tako so naučeni in pa tak je način dela, ki zahteva hitrost itd. Vseeno pa mislim, da bi se dalo vse skupaj od gipsanja do operacije narediti dojenčkom bolj prijazno. Kot je recimo napisala kreslinčica - tisto masiranje pred gipsanjem. Take malenkosti, ki naredijo ogromno.

ttjlz pri nas je imel na začetku petke malo dvignjene, tudi pri zdravi nogici s časom pa so se tudi čeveljčki malo zmehčali in se mu jih da bolj pritrdit. Sem pa sestro spraševala in je skoraj znorela, da mu ne zategnemo dovolj ipd, pa je ona poskusila in se prav tako ni dalo petke popolnoma do dna...in potem je rekla da ima čeveljček premalo luknjic ;)
skratkami smo bili ta teden na pregledu in nogica je super, nihče me ni vprašal če nosi čeveljčke ali ne, le čisto navdušeni so bili nad napredkom. Res nevem od česa je to odvisno, ampak pri nas nosi mali čeveljčke le 8-10 ur na dan oziroma na noč. 2X na teden pa greva na fizioterapijo, nogica pa se vidno boljša. Meni tudi ni logično, kako je lahko za nogo dobro, da jo otročku 23ur praktično zakleneš. Ortoped pogleda le če je ahilova tetiva dovolj dolga, ostalo pa ga ne zanima. Pri nas smo imeli problem z zdravo nogico, ki jo je imel v čeveljčku in zato ni več mogel stegnit nogice v špičko (kot baletka). Tako da sedaj s fizioterapijo med drugim popravljamo škodo, ki so jo čeveljčki naredili ostalim mišicam.
verjetno je vse skupaj precej odvisno od tega kako hudo obliko ima vaš malček in kako se odziva na zdravljenje, vam pa priporočam, da se dogovorite z vašo pediatrinjo, da vam da napotnico za razvojno in potem tam presodijo kako in kaj in vam svetujejo. Moja izkušnja je, da se ortoped osredotoči le ne ekvinovarus, med tem ko fizioterapevt gleda celo nogico oziroma celo telo in s tem, ko krepi mišice trebuščka naprimer, pomaga da otrok lažje obrne stopalce v pravilni položaj.
Skratka jaz sem neizmerno hvaležna moji pediatrinji, ki me je takoj napotila v razvojno in pripomogla k temu da je naš malček razmeroma običajen dojenček, ki ponoči nosi ene "čudne" čeveljčke.
Pa srečno!!!

frutkica, koliko je star vaš otroček?

Pa kako je to mišljeno - da se boljša stanje? Meni se zdi, da ima že zdaj nogico čisto v redu in se bojim le, da se ne bi poslabšalo :)

Kar se tiče operacije: tudi meni je eden izmed ortopedov, ki so pregledali Matjaža, dejal, da se otroka operira z lokalno anestezijo. Še celo nožek mi je narisal na papir v mavčarni. Pa potek mi je tudi razložil. Kako pa dejansko bo, pa ne vem. Najbolj me skrbi, da bi morali res iti v Ljubljano in menjati orotopeda, saj sem z našim zelo zadovoljna in bi rajši, da ga operira on. Izkušnje s tem že ima namreč, samo pri nas tega še niso delali.

Mah, rada bi prestavila cepljenje vsaj za kakšen mesec ali dva, da ne bi dvakrat v tako kratkem času obremenjevala njegovega organizma, sploh pa ne v tej vročini. Moja sestra, ki ima eno leto starega fantka, je zelo proti cepljenju in ko sem brala razne članke, ki mi jih je poslala, so mi šli lasje pokonci.


Sem, ampak še nisem vsem razlagala o naših problemih z nogico (nič ne skrivam, samo ne ljubi se mi milijonkrat ponavljat eno in isto), zato se pridružim tvoji skupini malo kasneje, ker bi mi bilo pošteno nerodno, če bi folk na ta način zvedel. Te pa pofriendam. Evo, imaš že request.

Včeraj zvečer smo imeli spet jok, komaj sva ga uspavala, potem se mi je pa ob pol štirih zbudil in eno uro rjovel. Saj vem, da je za dojenčke normalno, da ponoči jokajo, ampak Aleksej do zdaj ni, dva- do trikrat na noč se je zbudil, ker je bil lačen in ko se je najedel, je lepo nazaj zaspal, zjutraj se mi je pa vedno nasmejal, ko se je zbudil. Zaradi tega me je tole nočno norenje pošteno zdelalo.

Frutkica, midve sva se včeraj srečali na slikanju kolkov, drži? Naslednji teden bom šla po napotnico za razvojno, ampak ne glede na to, kaj mi bodo rekli, si ne upam tvegati in ga puščati brez čeveljčkov dalj časa. Možnost ponovitve težav je namreč v takih primerih več kot 90%, tega si pa res ne želim. Po mojem nestrokovnem mnenju tebi verjetno ni treba skrbeti zaradi tega, ker ste imeli srečo z relativno milo obliko, nogica zgleda res krasno.

Komaj čakam na Mitchellove čeveljčke, ker če ne drugega, mu jih bom vsaj laže obuvala.

Jaz na sploh priporočam prestavitev cepljenja vsaj do enega leta, ko se otrokov imunski sistem malo okrepi.

Še sploh pri naših malčkih. Zdaj upam, da ne bom koga prestrašila, ampak če ste kaj brale po internetu, je ekvinovarus povezan tudi z drugimi boleznimi - cerebralno paralizo, spino bifido in artogripozo. Jaz osebno se zelo bojim (poleg vseh ostalih "super" lastnosti cepiv), da bi cepljenje pri našem lahko spodbudilo kaj od tega oz. poslabšalo stanje nogice.

Vsem priporočam to, da preden cepite (ali ponovno cepite), da se DOBRO informirate in pozanimate. Pa ne samo pri pediatrih. Jaz sem pri naši videla, da je prestrašena (dobesedno!). Je pa tudi sama svoje otroke cepila šele po enem letu.

To cepljenje... :) Mi dela sive lase pa jih še 30 nimam :)

Uff, tega pa sploh nisem vedela. Še dobro, da sem omenila cepljenje. Kot sem že rekla, grem naslednji teden po napotnico za razvojno, pa se bom takrat pogovorila s pediatrinjo še o tem. Da bi ga cepili, ko bo imel eno leto, se mi zdi zelo smiselno.

Mitchellovi čeveljčki so že prišli! Pa komaj včeraj sem jih naročila! Krasni so, mehki, z velikimi zaponkami, najbolj pa mi je všeč, da se čisto "odprejo", da lahko nogico lepo namestiš notri. Upam, da tudi conversion kit kmalu pride.

U, kako hitro so prišli :) Super res :)

Med Mitchellovimi pa Markellovimi je res ogromna razlika. Sporoči, kako bo, ko jih boste prvič obuli. Jaz sem našemu kar samo Mitchellove dala za en dan, ko smo še štango čakali :) Ker kao vseeno držijo 10 stopinj.

Aja, pa nam so rekli, da moramo dat kot na 70 stopinj. Najprej smo imeli tako, ampak pri teh nastavkih od Mitchellovih je bila kar huda, tako da smo znižali na 60 stopinj - kar itak priporoča Ponseti.

Mislim, da je pri Mitchellovih čeveljčkih res treba nastavit opornico za 10 stopinj manj. Mi imamo zdaj na 70 in 40 stopinj. Bom za vsak slučaj mejlala c-direct in se pozanimala. Še dva velika minusa Markellovih čeveljčkov: zaponke na zunanji strani in odprtina na sredini pete. Ker so nogice obrnjene navzven, je zaponke obupno težko zapenjati, mali pa tudi običajno ni tako obrnjen, da bi videla njegovo peto. Res ne vem, kaj so mislili.

Sicer sem pa presrečna, ker smo danes že dobro spali. Ko mu natikam čeveljčke, včasih nerga, ampak načeloma je že veliko bolje. Odstranila sem jezik v čeveljčkih, tako, da je samo pašček, ker je bolj praktično (sem na netu večkrat zasledila, da to lahko narediš). Edino petke so še vedno problem. Pri zdravi nogici mi jo včasih uspe spravit do konca, ampak ko se neham mučiti z zapenjanjem paščka, že gor zleze. Se tolažim s tem, da bomo najkasneje v 14 dneh menjali za Mitchellove.

Saj drži, da naj bi čeveljčke nosili 23 ur na dan tri mesece, potem pa samo še ponoči?

Spet se strinjam z vsem napisanim o Markellovih čeveljcih :)

Pri nas je bilo zelo podobno z obuvanjem. Poskusila sem pa tudi vse načine - z jezičkom, brez, z obrnjenim okrog (spodaj navzgor).... Sicer jokal ni nikoli. Je zelo muzikaličen fant in se pomiri ob glasbi, tako da sem ga takrat in tudi zdaj pri Mitchellovih posedem za računalnik, dam gor Green Day- e ali kaj podobnega (je pa izbirčen in če mu glasba ni všeč takoj pokaže z jokom, bučko mali) in mu čevlje obujem brez solze.

Ja, nosili naj bi se 3 mesece po 23 ur. Oziroma do naslednje kontrole. Mi jo imamo šele septembra po 4 mesecih odstranitve gipsov. Je pa tudi dr.Antolič rekel, naj nosimo čevlje po pameti in mi jih ne nosimo 23 ur...

Našemu so všeč Kings of Leon in metal, njegov bratranec se je dolgo pomiril samo ob Depeche Mode. Zdaj, ko se krči umirjajo, joka takrat, ko se dolgočasi (grozno je radoveden in se mu mora ves čas nekaj dogajati, pa hitro se naveliča).

Jaz mu čeveljčke snamem večkrat na dan, da popravim petko (saj ne, da dosti zaleže), pa včeraj je bil kakšno uro in pol brez, ker si je moj privoščil popoldansko spanje in sem ga raje počakala, mi je lažje, če on asistira in malemu drži koleno, medtem ko se jaz mučim z obuvanjem. V bistvu se je mali zelo hitro navadil, danes je spet lepo spal, očitno je kriza mimo.

Obvestila o kontroli še nisem dobila, upam pa, da dosti več kot tri mesece ne bo trajalo.

< Sporočilo je popravil Veronika* -- 8.7.2012 7:20:51 >

Ja, pri nas smo po treh mesecih prešli na režim nošenja čeveljcev ponoči in podnevi, kadar spi. Kako pa naprej, pa bomo videli naslednji teden, upam, da ostanemo vsaj na istem. Si ne predstavljam, da bi morali čeveljce spet nositi 23 ur.

Me pa nekaj zanima - tiste, ki hodite na fizioterapijo: kakšne vaje kaj delate? Mene nekaj moti pri najini fizioterapiji: delamo vaje na splošno za sedenje, pa za plazenje, pa fizioterapevtka pravi, da rokice premalo uporablja. Saj je v redu in je prijazna gospa, in sinko prav uživa v telovadbi. Ampak nogice pa sploh ne pogleda ne, pa že tri mesece hodiva na terapije. Ne vem no, ali sem jaz že malo smotana, ampak ne bi rada, da mi kasneje nekdo reče, da zaradi opornic ni dobro razvil katere mišice. Sploh pri zdravi nogici...

< Sporočilo je popravil meta11 -- 9.7.2012 11:31:34 >

Pa se ne zbudi, ko mu čeveljčke gor tlačiš? Dvomim, da bo Aleksej to prenašal, dostikrat se zbudi že, ko ga odložim iz naročja.

Midva na fizioterapijo (še) ne hodiva, ampak iz tega, kar si napisala, sklepam, da tvoja fizioterapevtka nima nobenih izkušenj z ekvinovarusom in zato dela z malim neke splošne vaje. Kaj več težko rečem, frutkica ti bo zagotovo lahko povedala več, ko se kaj oglasi.

Naš fantek je star 3 mesece in pol.
Je bila pa po gipskih nogica še vedno rahlo obrnjena navznoter, sedaj se skoraj ne opazi več razlike med zdravo in "bolno" nogico". Razliko opazimo le tisti, ki vemo za kaj gre. Takoj po gipkih je imel tudi platfus, ki prav tako izginja, skratka nogica je vsak mesec bolj podobna zdravi.

Ti kar malo zavidam, ker imate tako lepo nogico. Pri nas je zaenkrat še opazno manjša od zdrave, kakšen centimeter, in predvidevam, da bo tako tudi ostalo, samo kasneje se seveda ne bo opazilo. Nama je pa danes prvič uspelo petko malo bolj dol spravit. Mali se je navadil na čeveljčke, jaz jih pa vsak dan bolj sovražim.

Veronika ja mi2 sva se srečali na uz ;) V resnici nevem kako hudo obliko ima naš fant, ker so mi napovedovali 6-8 gipsov in operacijo, pa se je zadeva čudežno uredila po 4 gipskih. Mislim da je k temu delno pripomoglo tudi to, da izredno hitro raste ( v prvih treh mesecih se je zredil za 4 kg in zrastel za 14 cm) So mi pa na zadnji kontroli pri ortopedu(star je bil 3 mesece) rekli, naj čeveljčke nosi tako kot do sedaj (kar pomeni 23h/dan), tako naj bi bilo do enega leta oziroma dokler se ne začne postavljati na nogice, kljub temu da so zelo pohvalili napredek in me niso niti vprašali ali ima res čevelčke toliko časa na nogici, sama pa tudi nisem povedala, ker mi je tako pediatrinja, kot tudi fizioterapevt rekel, da so potem hudi in da te strašijo, da se zadeva lahko ponovi. Jaz skuzšam ubrati neko srednjo pot z nošenjem čevelčkov samo ponoči. Mali to odlično prenaša. Obujem ga potem ko že zaspi in ga potem samo še prestavim v posteljico in še nikoli ni protestiral. Moram pa reči, da osebno bolj zaupam fizioterapevtu, ki našega korenjaka obravnava bolj celostno, ortoped pa pogleda le "bolno" nogico in še to je pogledal le če je tetiva dovolj dolga, kako pa da nogico v špičko ga pa že ni več zanimalo :)

Veronika svetujem ti da na zadevo gledaš bolj pozitivno, jaz sem verjetno zaradi zelo težkega poroda na stavr že od začetka gledala zelo pozitivno. Vsi okrog mene (mož, starši, ...) so malo da ne obupavali, jaz pa sem bila velik optimist, vesela sem bila da je moj sonček živ in da nima kakšnih drugih težav. Nogico bomo pa že nekako poštimali sem rekla. Tudi naš je imel vso bogo nogico, ko smo zakjlučili z gipski. Bila je debelejša, manjša, totalni platfus, pa si videla kako lepo se je vse že popravilo. Mogoče ima podplatek za kašen milimeter krajši, en nohtek je še vedno malo zasukan, drugače pa se mi zdi da se je po tistem, ko smo začeli hodit na fizioterapije stanje res popravilo, sicer ne prvi teden, ampak sama sem videla veliko razliko že po enem mesecu. Zato vsem svetujem fizioterapijo. Pa veliko optimizma... kaj vse bi bilo lahko narobe z našimi otročki, s kakšnimi groznimi situacijami se soočajo nekateri starši, mi pa imamo probleme, ki so praktično popolnoma rešljivi.
Jaz sem na čeveljčke gledala kot čudovit pripomoček, ki bo mojemu otroku omogočil popolnoma normalno življenje (kljub temu, da jih ne nosimo čez cel dan, jih še vedno sprejemam, kot nekaj normalnega in nujno potrebnega v našem življenju, kajti po pravici povedano tudi sama ne upam popolno opustiti nošnje, ampak nadanem mu jih resnično samo za čez noč).
Sedaj se naši malčki še ne zavedajo za kaj gre, ko pa bodo začeli dojemati, pa bo če bo vse po sreči ekvinovarus že popolnoma odpravljen, zato je na nas straših, da potrpimo, kajti otroci so izjemno trpežna bitja, ki marsikaj prenesejo.

Zdaj mi je pa nerodno, ker sem izpadla kot največji pesimist, čeprav sploh nisem. Z mojim sva takoj rekla, da imamo srečo, ker se zadeva da pozdraviti. Gipsi niso bili noben problem, čeveljčki so me pa res vrgli iz tira, ker je obuvanje taka muka zame, še bolj pa zaradi petk, ki jih nikoli nima tam, kjer bi morale biti. Skrbi me, da ne bi bilo zaradi tega kaj narobe.

Tega pa ne razumem. Na uradni strani Ponset_ijevega centra za zdravljenje ekvinovarusa piše tole:

To prevent relapses, when the last plaster cas_t is removed a splint must be worn full-time for two to three months and thereafter at night for 2 to 4 years.

Pri nas to metodo prakticirajo šele nekaj let in imam občutek, da so glede nekaterih stvari nekam negotovi. Sem se odločila, da bo mali po kontroli nosil čeveljčke samo še ponoči (če bo vse v redu, seveda). Naslednji teden imava posvetovalnico in se dogovorim za razvojno. Ti hodiš k fizioterapevtu v Kranju?

Zelo lepo si napisala drugače, se zelo strinjam z vsem.


< Sporočilo je popravil Veronika* -- 10.7.2012 13:19:53 >