DaisyE in ostale "posvojene " mamice, podarjam vam tole Pavčkovo pesem, ki tako lepo povzema bistvo materinstva. Sama večkrat rečem, da za biti mama ni potrebna maternica - le srce. In vi ga imate. Vse dobor vam in vašim otrokom.

Vsi otroci so naši otroci,
je rekel prijazni glas,
vse frklje in smrklje in froci,
vsi svetlih in temnih in kodrastih las,

vsi naši! Tudi tisti drugačni,
drugačne usode in vere in ras,
vsi veli, vsi črni, vsi bolni in lačni,
saj vsak je kot kdo izmed nas.

Vsi na tem svetu živimo,
svet nam je skupna velika vas,
kjer na srečo iščemo rimo in poslušamo božji glas,
ki živeti in rasti veleva in biti odprtih rok
za hudo, ki prizadeva vsak čas na miljone otrok.

Vsi otroci sveta so z nami
kot naša usoda in naša vest.
In z njimi gremo - z ramo ob rami-
v prihodnost ali v temo ali do zvezd.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

No sem vam rekla....  A ni kjut? 

_____________________________

BE NICE!
I could be your boss someday.

Tolk je kjut, da bom kar jokat začela.

Ne vem, kaj se mi je zgodilo in zakaj se mi je to zgodilo (čuden je človeški um), ampak od jednom me je čisto presekalo. V želodcu me tišči, pa čisto sem znervirana in žalostna. Tale glupa Američanka, ki očitno misli, da so otroci nekaj, kar naročiš in potem vrneš, če ne ustreza tvojim standardom... Rusi so ziher čisto zrevoltirani. Saj vem, kako čustveno te stvari jemljejo. Mi mamo pa sodišče glih zdaj. Kaj pa če nam rečejo, da našga fantka ne dajo? Do zdaj mi kaj takega še na misel ni padlo, zdaj pa samo o tem razmišljam. Pa se spet malo smilim sama sebi, gledam kot ris in vse mi gre na živce. Pa spet ponavljam tisto, da ni fer, pa da ni fer, pa sem jezna, ker mi to čisto nič ne pomaga. Valjda ni fer, ampak tako je in tule nimam kaj naredit. In ta nemoč je tako grozna, sploh, ker je tako pomembna stvar na kocki. Jaz si kar ne znam predstavljat, kaj bi naredila, če se stvari zalomijo. Koliko vsega pa lahko človek prenese?

Saj vem, da tole jadenje nič ne pomaga, pa saj vem, da ne smem črno gledat in da je treba dat stvarem čas in možnost, da se odvijejo tako kot je treba, ampak včasih pa človeka čisto preplavi. Pol pa mora it ven. Jaz moram dat tako sranje ven. Menda bo bolje. Sicer pa itak nimam kaj naredit. Eh.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Daisy, hvala! Si pa privoščijo odvetniki visoke cene. Moža je skoraj kap zadela, ko sem mu povedla cifro.

Pa kr gnezdite, to obdobje je najbolj luštno. Meni je edino malo žal, da nisem več gnezdila, ko bi lahko, čeprav bi blo potem še bolj hudo... Pa gremo k veselim temam!


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Aja uškinamama, hvala za Pavčka.
Lepa pesmica.


Zdaj bom pa še jezna postala tolk sama sebi najedam v tem trenutku.
Takole se bom

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Mah, saj če se odločiš it v posvojitev, itak veš cifre in si sprijaznjen z njimi. Drugače se pa ne greš tega. Ko skalkuliraš, je pa denar popolnoma postranska zadeva. Ne misliš nanjga. Maš z drugimi stvarmi preveč dela. Na primer sam s sabo.


_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Dejzi, žal mam zdajle čisto malo časa, ampak spet ti bom rekla samo Ne seri! Pa ne za slabo uzet, nikakor se ne morem v tvojo kožo postavit in tvoji občutki so absolutno razumljivi, ampak nikakor pa ne verjemem, da je kaj realne osnove v tvojih strahovih. Tam gre za to ali sta VIDVA primerna posvojitelja in primeri med sabo nimajo veze! Kot bi na sodišču odločili, da zato ker je sosedova Pepca sunla štruco kruha, ti ne smeš več stopit v trgovino . Verjetno mal glupa primerjava, ampak princip je pa verjetno isti.

Te pa resnično razumem in rada bi rekla kej bolj pametnega, da te potolažim. Zdej pa res moram gret, če rabiš, me pa pokliči!

Bela.kava....UUUAUUUU !!!



_____________________________

In vendarle so bile štorklje...

Saj mlinčka, racionalno vem, da maš vse prav, samo usede se ne. Zdaj rabim unga smajlija, da me s stolom pretepe.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nič se bat vse bi ok, boš pa potem doživljala takele" OOOOOOOOOOOOO kakšna Brbika"!!! kaj ona je vaša? jaz seveda nič kaj veselo ker sem videla kako babura buli in da me je že vsaj 100 krat videla v vrtcu odgovorim " JA" ona pa meni "RES JAZ SEM PA MISLILA DA JE KITAJKA ! Prosim, res da ima krasne mongolske poteze vendar NI KITAJKA . Mater me je naspidirala k**a. Tako je bila radovedna osa , in takšnih ne maram, 100 krat me je videla in potem jo je v nekem glupem trenutku popadla takšna radovednost.
Seveda posvojitve ne sktivam, kar je jasno, povem ,komur sama želim.

Dejzika nič druga nam ne preostane kot da verjamemo, da se bo dobro končalo. Jaz živim od tega upanja, ker mi kaj druga niti ne preostane, vdana v to, da živim z negotovostjo. Zdaj si že čisto blizu konca oziroma začetka in vse je in bo dobro

uškinmama, hvala za pesmico

Eva** kaj res, saj ne morem verjeti, jaz se sicer pripravljam na nekaj podobnega in se na trenutke počutim, kot koka ki brani piščeta (čeprav je koka za enkrat še sama, no s petelinom, kar še zdaleč ni zanemarljivo )

Marta82, kolko sem ti dolžna reklamiranje

mlinčka, hvala

Metulj333, hvala za pesti

No, saj mate prav. Sem že malo bolje. Kako pa čem bit drugače, če me tolk objemčkate.

Eva, povej še enkrat, da je tvoja, pol jo pa pokliči na stran, pa jo prosi, da ne bi preveč na glas o njenih potezah govorila, ker tvoj mož še ni opazil, da mu ni preveč podobna. Pa da vidimo potem ta dodatni zagon za razlaganje stvari.

Čigava pa če bit, če ne tvoja? Ma, vse požrem in prenesem, samo da bo vse okej. Itak, da bo vse okej. Vse bo okej. (Temu se pa reče samoprepričevanje).

Hvala vsem, ki za vse nas držite pesti. Vsaka prav pride.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

ja, v pricakovanju si  iz ene skrajnosti v drugo...smeh-jok, veselje-zalost...
izteklo se bo pa tocno tak, kot se mora-torej bo vse SUPER

wiii, jaz ze tudi komaj cakam, da preberem, kdaj bo cela druzina na kupu

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Dejzika to bi blo pa preveč  , bom pustila kot je, naj si misli kar si hoče, moji so in pika. Kaj bo le še dejala če so odločimo za tretjo posvojitev iz Afrike .

, tvoji občutki so mi še kako znani. In do sedaj se je še vedno dobro končalo.

Pesti držim tudi jaz.
Že velikokrat sem vas prebrala in to znova in znova, včasih tudi s solznimi očmi, ker toliko srca kot veje iz teh postov težko doživiš v življenju.
Srečno vsem skupaj in vsaki posebej!

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Na, zdaj ste me pa res kar malo v jok spravile... Sem poskušala printat slike za fotoalbum, pa printer štrajka in je samo dve skozi spustil, pa si mislim, na, zdaj pa še tole. Pol pa sediš in malo razmišljaš o tem, kaj se pravzaprav dogaja s tabo, pa ugotoviš, da je včasih preprosto preveč vsega. Toliko čustev od jednom. Mam princip v lajfu, da se da še iz takega dreka ven potegnit, najdit eno svetlo točko, pa če je še tako banalna in it naprej. Ampak tole, tole je pa tumač. Če bi mi danes nekdo rekel, da je vsega konec, bi bilo zelo težko. In po moje je to tisto, kar človeka tako zatolče. Ker veš, da so vsi tvoji upi v rokah ljudi, ki jih sploh ne poznaš in oni ne poznajo tebe. In v enem samem, samcatem trenutku te lahko vržejo na tla.

Pa saj ne bo do tega prišlo. Pogumno naprej. Vse bo dobro, vse bo okej. Saj znam.

Sploh pa je treba nehat mislit na to. V ponedeljek vidimo našga malčka, pa lahko spet ukrademo par sladkih trenutkov življenju. Če že nič drugega, je menda vsaj to dost ziher stvar.

Takole, zdaj pa res tole samopomilovanje na stran!

Eva, če pa afriškega malčka posvojite, potem bo pa sploh treba za tole gospo nekaj dobrega pogruntat. Lahko bi rekla, da ste bli na sindikalcu spodaj. In spet, če prosim, prosim, prosim, ne bi okoli govorila, ker ljudje še niso opazili, da nista oba biološka starša. Saj mogoče se hoče pa samo pogovarjat.



_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Dejzika po moje je to točno to, zaradi česa je takoooo zeloooo stresno. Papirji se morajo prestavit iz ene točke na drugi, teh točk je malo morje. Na vsaki od teh presojajo, odločajo in bogdaj poštempljajo. Vsaka osvojena točka je en korak bližje, pa nihče ne more dati roke v ogenj, da bo tudi naslednja šla skozi. In dokler ne bodo vse poštempljane bomo trepetali. Pa da ne bom tako zamorjeno pisala, ti imaš datum zadnje točke

Res ni potrebno stokat in jokat . Jaz se že veselim za vašo družinico, ker zdaj ste pa tako zelo blizu. Še malo in boste vsi doma. Po praznikih bo pri vas že spet akcija, ampak zadnjikrat iti v Moskvo je bistveno lažje.

Naš sine se je dan po sodišču vsakemu, ki nas je srečal v domu, hvalil, da ima papa in mamo. Še danes mi ni jasno, kako je vedel, da sva dan prej res uradno postala njegova starša. Midva pa sva ob njem hodila kot dva pava.

Eva, vaša deklica je tako lepa, da mi je jasno, zakaj te ženska sprašuje. Rada bi se pogovarjala s tabo!

In pol se še upam neki usajat!

Ne, ne, saj nič zamorjeno ne pišeš. Te poznam samo od tule, pa mi je že jasno, da si punca ena a.

Če je kdo kaj moril danes tule po forumu, sem samo jaz. Ali ipak, se tolažim, da tako nanese.

Pa da ne bom samo jamrala, mam eno komično za posvojiteljski almanah na zalogi. Včeraj sem naročala posteljo in omaro za tamalega (pa je ne bi, če je ne bi bilo treba-vraževerje, pa to-ampak so tako dolgi roki, da mislim, da bo itak kasneje prišla) in vidim, da imajo različni artikli različne dobavne roke. Potem sem pa skušala poizvedet, kako je z dostavo - ali se držijo ta dolgega roka, ali ti v več pošiljkah zadevo na dom pripeljejo. Boga prodajalka pa je očitno mislila, da ne bom naročila, če bo predolgo trajalo in se mi je silno trudila razložiti, kdaj imajo kaj naročeno. Med vso to silno debato pa me od jednom vpraša: "Kdaj imate rok?" Pa da vi vidite film, ki se mi je odvrtel v glavi... Rok? Kakšen rok? Od kdaj naprej imajo pa stranke rok? Sem že hotela vljudno pripomnit, da so verjetno oni tisti, ki imajo rok in ne jaz, nakar mi potegne, da se ne pogovarjava več o roku dobave. Pol sem se pa kar režat začela. In seveda sem ji razložila situacijo. Sem tolk hepi, če lahko komu kaj povem. Pa čeprav dotičnega stvar sploh ne zanima.



_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Maš prav! Tazadnjič bom itak po moje čisto v luftu.



Tole si pa lahko predstavljam. Jaz bi bla tud važna.


Tole je pa tud čista resnica.

Pupe hvala. Znate človeka na noge postavit. In to brez zgoraj omenjenega stola.



_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

pa nehi no, da mi špehec ne zraste , pride dan, ko nam je malo težje, te razumem, jaz ima takšne zadnje mesece ok brez pretiravanja, saj veš malo gor, pa malo dol, pa hitro spet gor



Joj tole jaz tudi počnem. Jaz sem že ob vpisu v register pred xxx časom povedala, kako bova midva posvojila v MK (optimizem na višku ). In sploh mi ni jasno, kako ima kdo željo posvojitev prikrit itd. mislim ... Meni se zdi, da mi čez celo faco piše, kaj in kako

ful dobro. Jaz sem šla kupovat voziček, in trgovka je na vsak način želela da kupim #3v1 jaz sem vstrajala da rabim samo voziček z vrečo. No bila je res  . In ker sem vztrajala sem kupila takšnega kot sem želela. In potem ona mene če sem že rodila in jaz tiho, ona vztraja koliko je otrok star jaz tiho, s sestro sva se samo spogledovale in se režale kot prismode. In nato ona meni a pol še nimate otroka in jaz avtomatsko ne še. Čez mesec dni pa jaz pogumno v trgovino, jaz pred njo , ona pred mano. Samo gledala je v voziček in nič ji ni bilo jasno.
Samo to je lahko izustila da tako črnih las še ni videla.

Ali imam nos za ljudi, ni to to. Berem človeške duše, saj vidim kako ljudje reagirajo ko jo zagledajo, včasih se nam zgodi,  da v kakšnem trgovskem centru ljudje hodijo za nami, namesto po svojih opravkih. Ampak tega smo se navadili. V bistvu je pri njej radovednost tista ki jo je gnala v pogovor z mano. Do sedaj sem jo vedno pozdravljala samo jaz ( je bolj muhaste sorte), ker je tudi olika če zjutraj srečaš starše in otroke, zato se naša dva oba dereta kot goske vsakemu Dober dan, Dober dan, ....
Ah pa saj ni pomembno, pomebno je da smo skupaj!