se popolnoma strinjam z gino. pri nama sicer mava vsak svoj račun samo velja načelo tvoj denar je moj denar in obratno tako da sva oba pooblaščena za oba računa. ker pa ima on večjo plačo kot jaz ponavadi ko so poplačane vse položnice, odtrgana vsa zavarovanja in varčevanja, pol moj račun zgleda klavrno in si sem pa ke iz njegovga nakažem par 10 jurjov da nism preveč v minusu ali clo čez minus. sej smo ja družina s skupnim ciljem in interesi.

tut če mi zmanjka za kake moje malenkosti - kozmetko al pa kej pa plačam z njegovo kartico al pa dvignem z njegovga računa.

lp, lara

JA, vse lepo in prav. Midva imava strogo locen denar. Zadnje leto, ko je zasluzek obeh priblizno enak, si deliva dopuste....Vendar prej, ko pa je on vec zasluzil pa je dajal vec za dopuste.....Vendar njegovo razmisljanje: ce on da za 10kg cementa (gradimo hiso) je drugace kot da jaz dam za isti denar za otroke al pa za prasek....To me jezi....Poleg otrok, kupujem vsa cistila, prasek, gospodu za tusirat.....Razne prckarije za otroke, solske potrebscine....On pa se tistih položnic ne zmore, ki jih ima za tekoci mesec....Pa za mal hrane poskrbi, to pa je vse! To me jezi.....In vsak mesec je jambranje in jambranje.....

Lep pozdrav! :bravo::bravo::bravo:

Ne glede na to, koliko zasluživa, imava razdeljeno takole...
Najemnino in položnice stanovanja plačava vsak polovico.
Vsak zase plačujeva svoj kredit in svoje GSM-e.
Stroške hrane in pijače in ostalih vsakodnevnih stvari iz trgovine si deliva, vendar ne na pol - enkrat plača eden, drugič drugi. V večje shoppinge greva skupaj in plačava pol-pol.
Oblačila, obutev in kozmetiko si plačujeva vsak zase.
Enako velja tudi za najine osebne hobije, recimo časopise, CD-je, knjižnice in podobno - vsak zase.
Skupne stvari za gospodinjstvo, sploh pa večje nakupe, si deliva pol-pol.
Je pa tako, da če enemu zmanjka, da drugi. Če pa zmanjka obema, je pa tako ali tako vseeno... :)-:)-:)-

Pa-pa!

:bravo::bravo::bravo:

Midva si tudi deliva. En kredit meni, en kredit tebi, vrtec njemu,trajniki meni, potem ugotoviva, da sva oba SPET v minusu in se kregava, da preveč trošiva...Ja,življenje je drago. Zmeraj sva kakih par čukov prekratka.

Midva imava račune ločene, oba pa sva pooblaščena.
Eden plačuje hrano, drug položnice, ampka vse to velja načelno. Če gre v trgovino mož, pač plača hrano, ne izstavi računa meni, ki to počnem sicer. Če eden reče, da je suh, mirno plača drugi, pa brez vsakega polaganja računov. Pač stvar organizacije, zato nikakor ne bo držalo, da je edino pametno, zrelo, odgovorno in sprejemljivo imeti skupni račun. Za moje pojme je zrelo in odgovorno imeti finance urejene tako, kot ustreza obema partnerjema, pa tudi, če bi račun vodila soseda.
Pri nama je pač tako kot je in glede na to, da sva se v petnajstih letih skregala že zaradi vsega mogočega, zaradi financ pa še nikoli, očitno za nekatere tak sistem ni tako nemogoč. In ne bi o nezaupanju. Jaz namreč svojemu:love: popolnoma zaupam, da si ne bo kupil novega motorja ali šel na pot okoli sveta, ne da bi me vprašal za mnenje.

Midva imava denar skupaj in ga tudi skupaj trošiva. Je pa res, da moj mož plačuje položnice kar preko interneta.

ojoj. men bi se zmešal tko. a je otok sam tvoj? pa hiša samo njegova?

pa to ne razumem k je ena druga pisala..ko gremo v trgovino plača vsak pol? a pol to tko zgleda..blagajničarka reče 10 jurjov, vidva pa vsak svoj tošl vn pa ti 5 pa on pet jurjov vn potegneta? :zmeden: kr nrki! mi mamo piko pa gre vse na to. pol pa en pač plača položnico, iz tistga računa k je dnar gor. ko gremo cune kupvat naberemo pol pa tist k je na blagajni pač vse skup plača, al greste pr vs tko cune kupvat da nabereta pol pa na blagajni vsak posebi plača ti svoje on svoje?? hudo!:zmeden:


lp, lara

Meni se pa to ne zdi nič takega, če imata deljene račune. Moja oče in mami imata tako že celo življenje, prispevata v skupen fond, ki ga imata za hrano, ostalo pa plača oče (položnice). Pa se ful štekata. Dobro se je zmenila, tale moja mati, a ne?:)

Midva z ženo živiva po načelu, kar je moje je tvoje in obratno. Denar je skupen, čeprav na ločenih računih, saj sva družina. Pri nama to funkcionira super. Za vsak večji nakup je pa tako ali tako bojni posvet, ker brez tega ne gre.

Ko sva začela zidati mansardo, je bila ženka še študentka, tko da je kredit in astronomski minus moj. Sva se pa v tistem trenutku, ko sva se odločila za skupno življenje začela obnašati po zgoraj napisanem načelu. Tako sva enakovredna, pa neglede na to koliko kateri zasluži.

ha ha Lara, mogoče pa greš po trgovin z dvema vozoma, pa če kupiš dve tuni, daš v vsak voz eno, pa če kupiš dva zrezka, more vsazga posebi zavit..... sam kaj pa ko kupiš sam en prašek. Al pa ko pozabiš ker zrezek je ker kupu... pa pol ne veš kerga pojest.


Drgač pa poznam dva ki sta mela res tako... sta šla v gostilno pa sta preračunala... ti si jedu to, jaz to, če sta mela solato... ti si pojedu več solate kot jaz..... pa sta pol zračunala pa do tolarja natančno na pol dala..... isto v trgovini... ti več pereš svoje cunje ko jaz boš dala več za prašek, pa jaz se več tuširam.... ni čudn da sta šla narazen.

Položnice jaz nakažem (če ne bi bili že zdavnej brez štroma, telefona...) pol pa moj meni nakaže za vrtec in mercator - to je kar se tiče položnic.

Ostalo pa kakor kdo, pa ko sem jaz v minusu mi moj nakaže da me ne za prejo :)-

ves najin denar je...najin. logistika plačevanja je drugo. za večje zadeve se vedno dogovoriva kaj potrebujemo in kako bomo zvozili. glede nakupov zase moram reči, da noben od naju nima nekih ekstravagantnih želja, interese imava zelo podobne, otrok je itak najin, stanovanje je najino, jemo skupaj. sva pa še vedno vsak svoj človek in do sedaj (v 7. letih) denar ni bil nikoli jabolko spora. pa je partner v tem času civilno odslužil vojaščino in zato takrat ni prejemal plače pol leta, pa je ravno tako šlo.

Pri nama je vse najino. Čeprav trenutno služi denar samo on, vedno ON poudarja, da je to tudi moje oziroma je najino. Vsak prispeva kolikor lahko. V praksi plačujem položnice jaz, ker imam to lepše zorganizirano, hrano nakupuje on. Je pa vse najino, ne njegovo in ne moje. Isto je pri mojih in njegovih starših in se mi zdi to povsem normalno.

hehe pajaca zdele sem se pa narežala :) sodelovke misljo da vice berem :) :bravo::bravo:

lp, lara

Ne, RR je včasih boljš kot vici! Še dobr da je!:)-

Kalimero, če vidva vse plačujeta z obeh računov, je to enako, kot če bi imela skupni račun. No, vsaj jaz tako razumem. Če bi bila pa vidva zmenjena, da smo en plačuje to, drugi pa drugo in pika, poleg tega pa ne bi vedela za denar drugega, kam in za kaj gre, pa se ne bi niti o tistem denarju zmenila, potem bi bil to ločen denar.
Tako pa tvoj očitno ne špara posebej za motor za okoli sveta, torej verjetno govoriva o isti stvari, ali sem te pa narobe razumela.
Jaz sem pa govorila o tistih, ki si račune delijo. Imam prijateljico, kjer seštejeta vse račune in procentualno izračunata, koliko mora kdo dat tisti mesec do tolarja natančno.
Moj bivši mož je tudi hotel nekaj podobnega, ker je bilo pri njih v družini normalno, da je oče rekel mami, samo ti si telefonirala, tega ne bom plačal, pa samo ti si brala lady, tega ne bom plačal, ostale račune sta si pa razdelila na pol, čeprav je imel on mnoooooogo večjo plačo. V teh primerih govorim o cimrih. Tukaj se partnerja ne spoštujeta dovolj, da bi si zaupala, da bosta oba delala v skupno korist. Potem je pa vseeno, ali gre za en ali dva računa, važno da se dela z denarjem kot s celoto, da si ga ne lastiš kot samo svojega ali samo partnerjevega. A sem zdaj bolj jasna s svojim mišljenjem?:zmeden2:

denar je skupen, na ločenih računih, ko zmanjka enemu, dobi pri drugemu.

Cist vseeno je.. ker itak vse zapravimo.. :)-:)-

Ja, ko zmanjka enemu dobi pri drugemu.....Jaz osebno placujem kredit za avto, ki je kao moj, s katerim hodim v sluzbo, po otroke...ker na zalost ne moremo imeti samo enega....No pa je prisla registracija, pa me moj ni nic vprasal ja kako pa bos....Se zacuden je bil, ker sem ga prosila ce vsaj tokrat placa otrokovo malico (cca 20.000 sit), ker imam jaz 165.000 registracije....To me boli ..in moram plačo prekleto dobro razporedit, da imam za take vecje stroske.....
Sedaj grem na operacijo, ki jo zal moram placat....pa to znese precej...ampak moje obveznosti se niso zato nic zmanjsale, da bi on kaj vec primaknil.....To me zelo jezi!!!!

Verjamem da te jezi - AMPAK zakaj mu pa pustiš??

Jaz sem naceloma vestna oseba. Ce pise na poloznici valuta 15.7.05 jo bom takrat tudi plačala.On pa sanja in sanja....Danes nimamo se placane poloznice za april....Vendar prej sem pobrala, pa sem plačala....vendar ce mi zmanjka za druge stvari se on ne sekira. Zato sem to dala na stran....Stanovanje je itak njegovo pa naj njega tozjo..malo grobo receno, vendar je kar se tega tice zelo neodgovoren....
Jaz placam vse tiste poloznice za kar sva se zmenila, njega pa prosjacim in prosjacim.....Jezi pa me najbolj, ker se sploh ne zaveda koliko otroci stanejo...pa rabijo sedaj cevlje, pa kaj za oblect in njega to sploh ne zanima.....Meni pa tudi nic ne kupi..tako, da moram za vecino stavri poskrbet sama....

pol pa seštej položnice, daj na pol in mu povej, koliko denarja ti naj prinese. In dokler ti ne bo, ne bodo plačane. Mogoče se bo pa pol zmigal, ko vama odklopijo telefone, elektriko in podobno. Al pa uvedi to kot je zdej Elektro: za prekoračitev roka procente gor :)

No midva imava denar skupaj...Imava sicer vsak svoj tekoči račun vendar enkrat da en drugič drug..ko zmanka..njemu dam jaz, ko zmanjka meni da on meni..
V glavnem položnice plačuje on, ker ima večji dohodek.. no mi da kartico, jaz dvignem pa grem plačat položnice..Nikoli mu ni potrebno polagat računov koliko so bile položnice.. pač bile so toliko...za otroke ponavadi jaz kupujem, ker pač potem meni ostane, tudi hrano v glavnini kupujem jaz...JE PA DENAR DEFINITIVNO SKUPEN... in ga imava skupaj...

Aja pa mobitel in dodatno zavarovanje mi tudi moj :love:plačuje :)-:)-