Kako pa se preverja telesna vzgoja...komično , da se sploh preverja..že zdrav duh v zdravem telesu, vendar ...

jaz lahko napišem samo, kako se preverja na naši šoli. dobili smo program, kaj je v 7.r po načrtu, potem pa malo teorije pa malo prakse; saj veš - a ne, da se v devetletki tudi piše preverjanja znanja pri rednem pouku; lani so imeli telesno vzgojo celo na nacionalnem preverjanju kot 3.predmet....

torej za 7r je tek (odteče 100 pa 600 (al 400, kaj pa vem ?!, kar pač mora), pa vodi žogo tako in drugače, odbojka (serva, sprejem serve, podajanje), košarka (vodenje, met na koš), pa prevali naprej nazaj, preskok koza, hoja po gredi, ples (cha-cha, polka, valček), pa teorija o vsem tem - nizki visoki štarti, pravila košarka, odbojka, teorija plesa; potem pa dokaz, da je naredil 3 pohode (mi smo pri planincih, pa so mu upoštevali kar planinske pohode)...

hvala...tete in strici nas pa res izobražujejo tudi potrdilo o pohodništvu nas bo osmislilo, prvi bomo dosegli stopnjo nadčloveka...

Kljub temu, da tudi sama  nekako spadam med pedagoške delavce (med tiste mini ), mi je ta tema od nekdaj zanimiva...Po resnici povedano, tudi meni marsikaj ni všeč v javni oš, vendar se mi vseeno zdi, da naj bi bila ta vzgoja institucionalna in konec . Lahko je javna ali zasebna, vendar po moje individualna doma naj ne bi bila. Šola sama namreč ni le neko nabiranje znanja in neznanja, temveč še veliko več. Ne , pa ne bom nakladala o socializaciji, kar te očitno moti. Tu gre tudi za druge zadeve.Ljudje smo vendar socialna bitja in kljub tem individualnim potrebam, delujemo v družbi, skupini. Žal, se svet tako vrti, da si se prisiljen ves čas prilagajati, spreminjati, padati in postavljati na noge. Če ne te družba povozi. To se vidi že pri predšolcih. Svoje individualne potrebe, želje in interese je otrok sposoben zagovarjati in se boriti zanje, le če zna funkcionirati v družbi. Da, da ne bo pomote, poznam družino, ki doma poučuje fanta...meni, oprosti, je ta fant čisto zavrt, nesocializiran... zelo se mi smili. Moja starejša se ne druži rada z njim, čeprav on rad prihaja k nam. Po hčerkinih besedah je fant v družbi s sovrstniki, kot bi padel z Marsa, izgubljen, redkobeseden, mnogokrat sploh ne ve, kaj se otroci okrog njega sploh pogovarjajo.... Za moje pojme, delate takšni starši kot si ti  Leonardo,otrokom  zelo slabo uslugo. Ne razumem vas, kako lahko postopate tako, ne da bi pomoslili na otrokovo prihodnost. Kaj pa po oš, ko boš v znanju kmalu prekratka in se bo mogoče prisiljen institucionalno izobraževat? Fant na višku pubertete, pa kar na hitro med  dvajsetimi enako  pubertetniško nastrojenimi sovrstniki, ki ponavadi prezirajo vse, kar je malo out iz normale.
Tako kot si že rekla, da vas imajo za čudne in nerazumljene starše, bi jaz dodala še, da ste zraven še nepremišljeni in neodgovorni.
Vso tisto energijo, ki jo sedaj vlagate v domače učenje, bi tudi drugače lahko vlagala v otroka. S svojim znanjem, bi pač pokrpala in dodala tisto, kar bi kakšna neustrezna učiteljica sfalila. Hkrati pa bi jaz raje delala na tem, da bi poskušali izboljšati celoten šolski sistem ( ki je mimogrede res mnogokrat čisto zgrešen) in spraviti v red tiste učitelje, ki si ne zaslužijo tega naziva. Otroka pa bi vseeno raje pustila v tem svetu, ki je tisti eden in edini, v katerega bo moral nekega dne stopiti tudi tvoj...žal se mi zdi, da s precej težavami.

Mislim, da sem zdaj brcnila v osje gnezdo, a ne ...

lepa debata...kar se mene (naše familije) tiče nisi brcnila prav nikamor - ne v osje gnezdo ne v temo nisem človek, ki razmišlja v smislu "ali si z mano ali si proti meni" - no way! mogoče si dobila občutek, da smo se na hitro odločili - niti malo in niti približno; in nihče nas nima za čudne (ker nismo - niti boemi, niti verski fanatiki, niti alter scena, niti new age generation, niti zafrustrirana v 4 stene zabita familija; nič, nič, nič od tega - silno družabni ljudje, s fuuuuuuuul frendi in durh curh v "muvingu") - veš kakšno je mnenje ljudi, ki nas poznajo in živijo z oz. okoli nas?? "škoda, da si mi ne upamo" - čeprav je meni to "si upat ali ne" čisto mimo.... v našem primeru ga ni, ki nam ne bi dal prav, da smo se tako odločili... ok, smo pa pač eni "čudni" med čudaki
pač nismo iz dovolj velikega kraja, da bi lahko izbirali šolo in po temeljitem premisleku kam in kako naprej je bila to najboljša izmed možnih (dobrih ali slabih) rešitev; beri še enkrat - starejši se je "izšolal" v javni šoli, z vsemi dodatki, ki smo mu jih lahko ponudili in nudili; pri manjšem je šlo vse samo navzdol...
drugo, kar si morda spregledala ali nisi bila dovolj pozorna - vemo kje so naši limiti in zato smo se tako odločili; to je tisto, kar ves čas poudarjam - če se greš tako šolanje, potem se moraš zavedati svojih limitov in zmožnosti in verjami, da ga mi učimo samo tisto, za kar smo 100% sposobni (in boljši od tistega, kar bi dobil v šoli)...
energije ne zapravljamo - prav nobene - 10x manj, kot za večjega, ker nam ni treba spremljat, kaj pa ni bilo narejeno in je treba izpopolnit; naredimo 1x in takrat temeljito; nikakor ne zagovarjam in ne podpira (nihče od nas!) tistih, ki otroke tako šolajo zaradi "višjih vzgibov" (pobrskaj po www, kaj so vse "pametni" razlogi, da se otrok ne da v šolo...)
zdaj bom pa jaz "zlobna" pa brcnila v osje gnezdo - energija bi pomenilo zapravljati, če bi se ukvarjala s spreminjanjem tega sistema in teh učiteljev - če bi imala 10 otrok bi mogoče razmislila

za našega nobeden ne reče, da je padel z Marsa; preberi - popoldan počne vse, kar počnejo drugi, samo uči se ne z njimi v šoli (oz. tudi to občasno počne)

kar se tiče "socializiranje" - to ne debatiram (res - sorči), ker se ta šolska "socializacija" izrablja na mile viže za diskreditacijo šolanja na domu; ja sem za privatno šolo - ker bo dvignila nivo znanja in ker bo postavila JASNA pravila, kaj se sme in kaj se ne sme in kdaj posegaš v mojo osebnost; če nadaljujemo pa v to smer, potem smo pa dregnili v sršenje gnezdo, ne le v osje... ker potem smo pa pobrenkali na socialno struno in smo spet tam - ja tega si pa vsi ne morejo privoščit; pa saj si tudi BMWjev, pa jaht pa sanjskih počitnic ne morejo - that's life

ok, dobro zargumentirano...želim vam vse dobro...vseeno pa me iskreno zanima ( če sem preosebna ni treba odgovort )kako pa potem naprej po oš? Veliko sem namreč že slišala o tem načinu šolanja v času oš...kako pa potem starši organizirate nadaljnje šolanje ...

je še tkooooooo daleč  ta srednja šola
sej razmišljamo, sam tut ne lih 48 ur na dan... lej sploh ne gre za "socializacijo"; gre za čut pedagoga al šteka, da si pa tim malo "drugačen"... npr. naš tamali ne more (ne gre in ne gre in ne greeeeeee skupinsko delo pa stalna neka ponavljanja pa 5x isto poslušat...); to skupinsko delo je čisto mimo - v srednjih šolah ga tko al tko ni oz je v stilu eden al dva nardita, ostali se pa prilimajo in prišlepajo; pa je po službah isti štos... tisti bla bla bla o timskem delu - ja, če maš enga ko dobro koordinira, pa organizira, pa vodi.... (pa to so druge sfere...);
mi nismo vzeli otroka iz šole, da bi ga naredili "socialnega invalida", ampak da ga ne bi naredili "mentalnega invalida" - si predstavljaš nekoga, ki ima fotografski spomin, pa koncentracijo odraslega, pa bioritem naštiman za popoldan, kako funkcionira v šoli a ni škoda? naš ne ponavlja ... (ko bi jaz imela 50% teh njegovih sposobnosti pa bi šlo veliko hitreje vse, kar naredim )

ok, da ne dolgovezim - ker imamo takega "posebneža" bomo probali s kombinacijo splošna gimnazija + pedagoška pogodba (poznaš?? - če ne, pokukaj po www, da tle ne zgubljamo cajta in utrujamo)

če te pa še "bega" al se bo uklopu al ne... prejšnji teden tabor (taborniki), trenutno 12 dni kolonije ZPM, potem nekam kidnemo na last minute ali second (to je še boljše) in potem še enkrat počitnice v gorah (tabor).... ej, res ni čuden, sam drugače se uč - glej celo leto mamo ob vikendih "spalne izmenjave" al spi on pri prjatlih al prjatli pri njem; med tednom pa "vse živo" s svojo družbo

Če je vse tako kot praviš, potem ste se  resnično dobro odločili...mogoče  nas res gleda precej na te zadeve z napačne, zastarele perpektive...ne vem..svoje verjetno naredijo mediji, ki vse skupaj nekako negativno prikazujejo, osebne negativne izkušnje...odpor do drugačnosti...vdanost v usodo...kaj se ve...mogoče pa je v takem  izobraževanju naša perpektiva in ste vi neke vrste pionirji na tem področju...kakor koli že...vztrajni ste, prepričani da delate prav, optimistični, zorganizirani....to  pa je po resnici povedano več kot daje od sebe marsikateri apatični in naveličani učitelj.
Priznam, še vedno sem precej skeptična glede tega, sicer pa  Rim ni nastal v enem  dnevu  in vse rabi svoj čas, ki potem pokaže kaj je res prav...

pelin včeraj zvečer se mi ni dalo več...
kar se pa tiče tvojega zadnjega komentarja ali razmišljanja - točno tako, bi rekla, da si začela razmišljat s svojo glavo. Pomisli - v Slo je cca 50 otrok, ki se tako šolajo (nekateri so tako že zaključili, nekateri bodo šele začeli....) in kaj oz. koga prikažejo/opišejo naši mediji v člankih o šolanju na domu ?!?! da ne bom obtožena na forumu "nestrpnosti" ne bom komentirala v njihovo smer, ampak v našo (svojo) ... res ne bi želela biti izenačena z večino od njih, ampak imajo pač ustavno pravico, da tako živijo in postopajo; nimajo pa zato pravice niti drugi, niti novinarji nas vseh ostalih  staršev (ki nas je - če malo preračunaš, pa upoštevaš npr. da ima družina več kot 1 otroka), ki smo se odločili, za drugačen način šolanja obsojati in kar apriori primerjati s "takimi" in nas "takih" družin je v "ilegali" vsaj 30 in v splošnem se o nas nič ne ve in smo splošno nemoteči in nevpadljivi in nikogar ne ogrožamo (razen morda renome šole iz kate smo otroke izpisali ali jih sploh nismo vpisali )
a se kdo zgraža nad družino Šeruga, ki je bila ena prvih v Slo, ki je tako izobrazila svoje otroke??? Ne, ker oni so dovolj močna "avtoriteta" in kar naredijo, je prav (kar se mene tiče jim dam 100x prav, dala sem jih kot primer, ker so pač dovolj znani, da lahko komentiramo na njihovem primeru; priimka družine, ki pluje z jadrnico že več let in ravno tako na enak način izobražuje otroke se v tem trenutku ne spomnim...) - zakaj pa potem ni prav tak način za "naše" ostale, ki smo tako izbrali??? A so otroci teh dveh družin, ki potujejo po svetu in so večinoma v družbi svojih staršev nesocializirani in neprizemljeni, če se niso "socializirali" po edinem splošno priznanem "standardu socializacije", ki je javna šola???
mogoče bi pa naraščajoče število "takih" otrok in družin moralo prižgati kakšno alarmno lučko tam, kjer so odgovorni za naše javno šolstvo.... ne pa, da predvajajo in objavljajo izkrivljene predstvitve o takem načinu šolanja, nas starše pa opisujejo kot patološke primerke, ki jim je skrb za otroke (poudarek na socializaciji - ) deseta briga.  če bi bile naše JŠ res tak prelestni cvet, potem ne bi bilo v njih nasilja, znanja pa bi bilo juhuhuhuhuuuuuuu. Primerjaj oddaje - prikazujejo nasilje v šolah - od vrstniškega, do znašanja staršev nad tujimi otroci, varnostnike, ki jih najemajo šole, nasilje učencev nad učitelji.....; potem pa prikažejo eno družino, ki šola otroke na domu (in je povrh vsega taka družina še daleč od "reprezentativnega vzorca") - seveda se potrudijo poiskati "tapravo" familijo - a si zdaj "upaš" ocenit, katera "socializacija" je pravilnejša ali pozitivnejša??? socializacija, kakršna je v zadnjem času, me še najbolj spominja na podrejanju neagresivnih otrok agresivnim, z nekimi "projekti" vrstniške mediacije.... dej no kakšna vrstniška mediacija?!?! starše naučit vgajat pa meje postavljat....ampak je verjetno too late , ker tisti, ki otroke tako vzgajamo tudi tako živimo, da se preprosto agresiji v okolju (kakršnikoli že - od besedne, pa konec koncev tudi na cesti) umaknemo, predvsem da "preživimo", pa da smo "neopazni" in tako nikogar "na drugi strani" ne vznemirjamo....
kar se pa znanja tiče - (spet brcamo v osja gnezda), ampak potem naj mi kdo razloži, zakaj tako "cvetijo" vse te jezikovne šole (ker hočemo dati otroku "več"??? ja potem priznavamo, da je standard v OŠ nizek....), zakaj toliko otrok "potrebuje" inštrukcije??? pa tudi privatne ure tujih jezikov (da bo sigurno znal!) - a to pa ni "šolanje na domu"??? ok, mi pa imamo privatne učitelje tujih jezikov dopoldan, namesto popoldan , stvar "izmene"

nisem zagovornik vsesplošnega šolanja na domu, ker to ni namen te možnosti, ki jo predpisuje zakon, sem pa zato, da se takih družin, ki smo se tako odločile (iz različnih!!! razlogov) ne obsoja apriori in ne etiketira s "čudaki", "fanatiki", "norci",... no ja, eni lahko tudi da so, nismo pa vsi

namesto, da se nas "take" starše obtožuje, pa naj se postavijo strožja merija glede pogojev šolanja na domu....zdaj jih namreč res ni nobenih, kar je prav smešno; nekdo, ki je sam komajda zlezel skozi OŠ lahko po zakonu poučuje svojega otroka na domu, samo da otrok "zleze" čez izpite....tu res nima smisla debatirat ali je prav ali ne! Po moje bi bilo pa čisto OK, če bi pa tisti starši, ki smo se tako odločili, opravili "izpit", da smo pa dovolj usposobljeni, da izobrazimo svojega otroka vsaj po enakem standardu, kot bi ga v OŠ; midva z možem nimava nobenih zadržkov (ko sva se za tak način odločala, sva celo vprašala, če naju bo kdo "preveril", ali sva sposobna tako šolanje izpeljati, pa so naju boj debelo gledali oni, kot mi njih, ko so rekli, da ne ), greva jutri na "izpite", če je treba; pa naj naredijo še "štih probe" psihologov, pa sociologov, pa specialnih pedagogov, ki naj ocenijo, ali se "tak" otrok "normalno socialno razvija"; sam ne mi hodit s takimi "bolanimi", kot jih je imela ena novinarka - "ubogi otroci, nihče od pristojnih (?!?!) ne preveri, ali imajo otroci ustrezno pisalno mizo, pa svoj kotiček za učenje...." haloooooooooo?!?! našadva mata vsak svojo sobo, pa pisalno (odlagališče vsega), PC-je, PSje, mikroskope, teleskope,TV,.......blablabla.... in kje se najraje učita?! eden v kuhinji za mizo, ko kuham , drugi pa na postelji (razen geometrije )

ampak, kot si zapisala v svojem "prvem" komentarjev glede učiteljev ....bi pa jaz nadaljevala, da bi pa na vsake toliko časa pa tudi njih lahko preverili......
uau, zdej sem pa naložila! si prebrala do tu?

ko si v ribniku moraš plavati z ribami, če tega nočeš ali ne zmoreš, ne moreš prisilit cele jate, da se bo pasla na travi - zajameš sapo, rečeš "jaz se tega več ne grem", zlezeš iz ribnika in poskusiš dihat s pljuči; eni preživijo, eni se vrnejo v ribnik...tudi tu bom zaključila z "that´s life" no, nam gre zaenkrat dihanje s pljuči še kar nekako

Šerugovi so samo hčerko "šolali na domu" oz na potovanju, pa še to samo 1 leto...

Sin se šola na domu- 6 razred. Morda ima kdo informacije o izpitih- gradiva, testi,datumi,

uporabne spletne strani.. Seveda imamo tudi sami kar precej navedenega toda več ne škodi.