IZVIRNO SPOROČILO: TiaSara
Jaz sem pa totalno čudna. Vedno mislim, da nekdo podari darilo zato, ker ga hoče podariti in ne zato ker hoče hvaležnost.
No saj je nek razlog zakaj jaz vsakemu povem, naj ne nosi daril - ker nočem biti nikomur nič dolžna. Ker jaz se skoraj nobenega darila ne razveselim. Je minilo že ... let, kar sem dobila nekaj, kar bi si res želela. Pa nimam polne riti vsega!
Edino, s čimer se strinjam je, da bi mama lahko punce naučila osnovnega bontona, ampak to je njena stvar ne tvoja.
Jst se v bistvu tut deloma strinjam s tem, da podarjamo zato, ker dajemo iz srca in ne zato, ker pričakujemo zahvalo...Ampak...nekako je zahvala nek feedback...da si nekoga razveselil, da si mu polepšal dan, olajšal življenje, itd. Če ni zahvale oz. če zahvale nikoli ni, potem pač hitro lahko dobimo občutek (sploh, če smo se za darilo res potrudili, ga morda celo sami izdelali), da je bil naš trud zaman, da mu darilo sploh nič ne pomeni in da bo mogoče celo romalo v koš...mogoče si bo človek celo misli, kaj mu podarjamo take bedarije, itd...To zdej vse sklepam po sebi.
Ti si pač tak človek, da nočeš bit nikomur nič dolžna in vsakemu pač poveš, da naj ne nosi daril...Predvidevam pa, da se tistemu, ki tega ne ve, vseeno zahvališ za darilo, čeprav ga po vsej verjetnosti nisi vesela. ker kot si že napisala je to osnovni bonton pa tudi v končni fazi sploh ni pomembno darilo kot oprijemljiva stvar...Pomembno je to, da se te je človek spomnil, pomemeben je trud, ki ga je ta človek vložil v to, da je šel darilo kupit, da je razmišljal o tebi, si vzel čas zate (pa čeprav samo nekaj minut)...Zame je v tem štos, ne pa v samem darilu-zahvališ se v bistvu za pozornost in lepe misli ne pa (samo) za materialno stvar.
Pa meni bi bilo hudo tudi zato, ker bi bile to moje nečakinje, nekdo, ki ga imam rada...pa bi 'morala' gledat, kako jih mama vzpodbuja k temu, da nič ne cenijo...Za ene **** otroke bi mi blo 100 krat manj hudo...