Pozdravljene.
Kar nekaj časa se že dogaja, da se mi nečakinje (stare 21, 15 in 13 let) nikoli ne zahvalijo za darila. Z izjemo najmlajše, ki je stara 7 in se vedno zahvali in je vesela vsake malenkosti. Ko so zadnjič prejele darila za Božička (ker se nismo videli, sej jih dala sestri), se nobena ni zahvalila, niti poklicala, niti sms, mail ali karkoli. Ko sem omenila sestri, me je nadrla, češ da kaj zmeraj težim s tem, da se morajo zahvaliti, da saj jim dam darilo iz srca in da zakaj bi se moral nekdo za to zahvaliti Kako naj bodo otroci drugačni, če je ona taka. Vedno so bile pri meni čez vikende, vzela sem jih parkrat na morje, veliko sem se ukvarjala z njimi in potem za zahvalo dobim to. V glavnem sem se odločila, da od sedaj naprej ne dobijo nobenega darila več, niti za rojstni dan. Imam svojega težko pričakovanega otročka in svojo družino in se z njimi ne bom več obremenjevala.

Ja tu je očitno kriva njihova mama, ker jih ni tega naučila, da se je treba zahvaliti za darilo. In ti boš težko kaj dosegla, če jih mama še podpira pri takem ravnanju.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Res je, ti daš darilo iz srca in če ga nevzgojene šmrklje in njihova mati ne znajo sprejeti s srcem, jih pač ne obdaruješ več. Samo najmlajšo pa le obdaruj, morda se kaj naučijo od nje .

Pri nas je takole: moževi nečakinji se nikoli ne zahvalita za darila, ki jih pustimo zanju pri babici (moji tašči), ker se točno za novo leto oz. za njun RD ponavadi zgrešimo. Sicer tašča reče, da sta bili veseli, od punc pa ni ne besedice, ne pisemca,... Čez kakšen teden, ko se vidimo, se pa itak že pozabi
Aja, tudi pri darilih za otroke se razlikujemo: mi vedno poskrbimo, da svakovi punci dobita vsaj majhno darilo od nas (meni je v veliko veselje, ko kupim kaj za njiju), od svakove družine pa naši otroci nikoli ne dobijo nič oz. je tako, odkar je ločen (okrog 7 let) in z novo partnerko. Prej smo imeli vsi navado obdarovati otroke. In ne, ni problem v tem, da bi bil svak revež.

Moji hčeri sta navajeni, da se vsakomur osebno, po telefonu ali s pisemcem zahvalita, enako učimo tudi najmlajšega.

Pri nas se je pri moževih nečaku in nečakinji zgodilo podobno. ko so bili majhni so bili vsega veseli, tam od enega 7 leta naprej pa za nič več ne pokažejo hvaležnosti. Zato jim jaz kupujem za praznike malenkosti in se znjihovimi reakcijami ne obremenjujem. Podobne simptome pa že kaže moja hči, dedek ji vedno ko pride - in to je pogosto- prinese liziko ali kinderjajček...sedaj je že imuna in niti več ne pogleda kaj ji je prinesel. Zato sem mu strogo prepovedala, da ji karkoli prinese.

Isto je bilo pri nas.  Nečak se ni nikoli zahvalil. In itak ima vsega polno rit, sem mu ponavadi dala kar denar, ponavadi s kakšno bonboniero aranžirano. Nikoli  nobenega hvala! In sem sama sebi rekla: Punca ! Hvala! Dost je. Sedaj ne dobi nič in "hvala" tudi ne potrebujem več!

_____________________________

Samo vprašam, zakaj pa ti nisi šla k njim?

Te čisto razumem in verjamem, da so nehvaležne. Zanimalo me je, če te je slučajno en dogodek tako prizadel, ali so take tudi, ko jim osebno izročiš?

_____________________________

Jaz se vedno trudim, da nečakinjama in sestri osebno predam darilo in ko ga predam, pričakujem zahvalo. Zahvalo pričakujem tudi, ko jih kam peljem, kaj pomagam itd... Prav tako pa gledam, da se nikoli ne spozabim sama zahvaliti za karkoli dobim od njih - čestitko, obisk itd... Če se spozabijo, saj so pač v teh letih, ko jim po glavi hodi vse drugo kot pa zahvale, jih sama opozorim... Vedno opozarjam na čarobni besedi prosim in hvala, ampak direkt njih, ne razgalabljam to z njihovimi starši... Saj so punce moja kri, poslušam o njihovih lumparijah, kupim jim kdaj kej, jih kam peljem, ne vem zakaj ne bi sama z njimi razčistila o tem

jes pa poznam dve deklini 5 in dobrih 6 let imata.starši so zelo premožni,tamali imata vsega čez glavo.igrač,oblačil,špangic,sladkarij...vedno,ko pridem na obisk jima nesem kakšno malenkost.kakšno je to veselje in zahvaljevanje npr.za bonbončke ali kaj takega.mislim,da so za to krivi starši,če jih nihče tega ne bo naučil,se jim bo to zdelo nepomembno.čeprav moram pa reči,da tale dekleta nečakinje od reby so že kar nekaj stara in bi lahko že same vedle,da je besedo hvala lepo in potrebno uporabljati.


_____________________________

LIJA 28.8.09
porodna 4090g 53cm
1.mesec 5400g 58cm
2.mesec 6530g 62cm
3.mesec 7950g 67,4cm
4.mesec 9050g 69cm

Zakaj pa darila puščate pri babicah in raznih sorodnikih namesto, da bi jih same predale.....

Pri nas imamo navado, da si darila dajemo osebno.....pa četudi je to dva tedna pozneje, kot se je nek dogodek zgodil......

Če bi meni nekdo pri mami pustil darilo za rojstni dan ga tudi jaz ne bi poklicala in se mu zahvalila.....ker tisti, ki me obdarujejo vedo, da so pri meni dobrodošli.......in jaz za njih tudi nikoli ne puščam pri drugih daril ampak jih sama obiščem.......

Ste me tudi nasmejale s komentarji, pa vendar: mislim da bi morali vsi starši poskrbeti pri svojih otrocih vsaj za toliko olike, da se zahvalijo, ko dobijo darilo. Ne gre samo za to, da se spodobi, temveč da smo vsaj za trenutek pozorni do tistega, ki podari.

Jaz poskušam že zdaj našega fantiča navaditi na besedo hvala (itak je pri 1,5 leta še premajhen za kaj več) in mu tudi razlagam, kdaj in čemu se zahvaljujemo. Tudi sestrina otroka sta kar lepo navajena, vesta da smo pri nas bolj skromni, ampak še vedno sta se zahvalila in vedno sta bila tudi vesela daril, čeprav imajo vsega dovolj.




_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008