Itak! Ampak to je ZEEELOOO tezko!!! Taki odnosi so ZELOOO odvisni oz zasvojeni! In vsako odvisnost je tezko odpravit. Take mame so zavedno al pa nezavedno priklenile svoje sinove na sebe in nimajo pojma da jim s tem skodujejo.. In tud ce bi jo nekdo udaru z macolo po glavi, bi vsi ostali bli 'kreteni', ker ne razumejo njunega FAAAJN odnosa!! Za bruhat! Ampak tako pac je.. in ce bi se ze zgodil CUDEZ in bi ona res nekako vidla oz prisla do tega, da ga mora spustit od sebe, da zacne zivet svoje zivljenje, ker si ga zasluzi, pa on kar na1x tega nebi vec razumel in bi bil totalno obupan.. skratka: zacaran krog iz katerega je res tezko najt izhod. Oba bi potrebovala strokovno pomoc, ampak si morata seveda tega tud sama zelet. V kar pa seveda sama ne bosta nikoli pomislila, ker jima je prevec fino in nic narobe ne delata.

me pa vseeno bega nekaj.. mamini sincki obicajno (meni znani) NIKOLI ne priznajo, da so mamini sincki!!! tale fant pa se nekako zaveda tezave in problema in si zeli pomoci!?

Pozdravljene,

Sama pa mislim, da tole ni mamin sinko. Da ga mamina ljubezen duši je resda težavno, ni pa to nič nenavadnega. Vsi smo od nekoga otroci in na naš vsakdanjik nehote vplivajo odnosi z bližnjimi družinskimi člani. Kako grozljivo pa lahko zgleda, kadar človeka duši pritisk njegovih bližnjih, si pa včasih kar ne moremo predstavljati. Sami smo dokaj zakopani v naš dnevni ritem in ne razmišljamo dosti, kako staranje, onemoglost in smrt spremenijo svet okoli nas,

Težko bi govorila, kakšen bi naj zgledal normalen odnos odraslega človeka z njegovimi starši. Je normalno, da otrok prevzame skrb nad njimi, ko le-ti ne zmorejo več vsega? Je bolj normalno, da jih pošlje v dom in sam skrbi za svojo družino? So dandanes mladi ljudje pri tridesetih res prisiljeni sprejemati take odločitve, ki prinesejo breme na dušo in zaznamujejo odnos s tistimi, ki so najbolj zaslužni za naše vrednote in pogled na svet - to je z našimi bližnjimi?

Ne vem, mislim, da je dosti prehitro odpikat človeka, ki glede matere nima dobro urejenih odnosov. To se vse LAHKO spremeni, kar je TEŽKO, je spremeniti njegove vrednote. Očitno ima mamo rad, kar je lepo. Očitno ima rad tudi tebe, avsa, če se trudi ostati s teboj, je sprejel tvoja otroka in ti govori o svoji materi. To so lepe vrednote, ki kažejo na lep karakter. Tako mu tudi ne bo tako težko teh perečih odnosov rešiti, saj se pri rešitvi gleda na to, da bo na koncu vsem vpletenim, tebi, njemu in materi, po koncu bolje.

Ni tako težko razmisliti... matere ne bo imel več dolgo, tudi ona ima trnovo življensko pot za sabo, nedolgo tega ji je umrl partner. Ker ima sina rada, bo gotovo tudi sama želela, da je srečen. Če je srečo našel s teboj in tvojima malčkoma, bo to tudi ona uvidela. Kako definirati skrb zanjo, se bosta pa morala skupaj odločit. Ker si sama manj čustveno vpletena, imaš boljše izhodišče, da predlagaš boljše in trajnejše rešitve kot so potešitev najbolj površinskih želja o družbi in negi. Predvsem pa naj vaju oba pri teh odločitvah vodi ljubezen do sočloveka, saj se mu lahko edino tako pomaga.

E.

Hmm.. glede tega je tezko vedet kaj bo. Trenutno vse kaze na to, da mu ona sicer zeli sreco, ampak z njo!! In z nobeno drugo! In mu ze zdej ne dovoljuje, da hodi drugam spat in jest in gledat tv itd. On pa ima slabo vest zarad tega. Spet zacaran krog.

Ampak ravno to je tisto - ta slaba vest! Ker kot sem ze prej rekla, to ni najbl tipicno za mamine sinkote.

Pa saj ne more mati želeti, da bi sin namesto s svojo družico ostal z njo. To je zelo nenormalno in se tudi pripeti zelo zelo redko, ne glede na to kar spremljamo po medijih.

Ne, ne, nikoli ni priznal, da bi blo kaj narobe v njunem odnosu. Le meni se je zdelo ob prepirih, da v očeh vidim strah. Mogoče sem si narobe razložila. Vedno je pač govoril, da ve, da on sam s svojim obnašanjem povzroča mojo jezo in da si želi, da to ne bi počel. Pa ne ve kako. Nikoli me ni obdolžil, da sem ljubosumna na mamo. In nikoli ni trdil, da je moja jeza neosnovana. A konflikti glede mame so bili nonstop. Na koncu je že pazil, da jo je čimmanj omenjal, prav tako sem se tudi sama velikokrat ugriznila v jezik. A, to seveda ni način.
Ah, saj vem, da je nekaj narobe in nimam moči se ukvarjat s tem, čeprav mi je zelo žal za njim. Želim si, da bi imel svojo voljo in da bi videl, kar vidim jaz.

Joj avsa, nemogoče je, da bi gledal na mamo enako, kot gledaš nanjo ti. To moraš upoštevati, a ne postavljaj pod vprašaj njegovega odnosa... saj ni šablone, po kateri bi lahko on ta odnos oblikoval. Lahko ga enostavno postaviš pred dejstvo, da njegova mati ni srečna, da ima težave, in da se tukaj da pomagati drugače in bolje, kot pa z uklanjanjem njenim trenutniim željam. To bo pa najbrž pri svojih 34 že vedel.

E.

potem itak ni dileme sploh...

sama sem pred kratkim spoznala tak primer. Fant star 30 živi z mamo. Punci, ki jo je osvajal je povedal celo življensko zgodbo in da mame ne bo mogel pustiti same, ker je življenje na njej pustilo posledice.
No punca se je pobrala kolikor hitro se je lahko.

Mene je stisnilo pri srcu, ker je fajn fant. vprašanje pa , če se bo našla ženska, ki ga bo sprejela  skupaj z mamo.


eh...sicer pa sploh ne vem kaj bluzim....če sem jaz sprejela tasta, ne vem zakaj se ne bi našla ženska, ki bo sprejela taščo.

< Sporočilo je popravil mika -- 9.2.2010 12:45:40 >

močno, če:

1. on spredvidi, da nekaj tukaj ne štima
2. se odloči za resno delo, najprej z enim dobrim psihoterapevtom
3. in nato težko nadaljevalno delo (običajno kar nekajletno), da bo ta spoznanja tudi infiltriral (ne samo na razumski, pač pa tudi čustveni ravni), ker bo to, 1. zelo težko zanj in bo imel težke, težke občutke krivde "izdajstva" do mame in 2. ker ga bo najverjtnejte s občutki krivde in sramu v izdatni meri filala tudi njegova mama...
4. seveda ne škodi, če ima ob sebi nekoga, ki bi mu pomagal skozi to, ampak ob zavedanju, da bo ta druga oseba v njegovih očeh pogosto glavni krivec za njegovo nesrečno situacijo, ko se mora osvodobit od matere - ko mu je bilo pa pač tako lepo.

zato, dobro premisli v kaj si se pripravljena spuščat.

vse dobro.

tako ko bivši moj ni priznal in ne prizna zdej pa ko mene ni je pa skos z mamo na obiske hodijo in v trgovino


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

mene pa zanima če so mamini sinčki zakaj mame ne naučijo sinčka kuhat,prat,likat če pa skos so zraven bi mogli vse znat,razumem da nezna seksat ker pač tega mamica mu ne pokaze 

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

si na glavo padla???? da bi se delat mogu??? uffff - njen sinko pa ze ne!!! kaj je s tabo narobe?

premalo seksa

_____________________________

...vox populi...

ne premalo seksa nič seksa raje nimam nobenga ko pa mamin sinčka ker ni ga naučila kuhat,prat,likat o seksu pa niti ne govorim


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

aja glede sexa je pa itak tko.. da ce bi jih lohk naucile bi jih, ampak samo tolk, da jim vnuke nardijo.. 

_____________________________

...vox populi...

nisem padla na glavo samo resno mislim če so mamini sinčki to bi morali znat vse kar mamica zna ali ne?


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

ti packa ti!!! kako lahko zavracas njenega enega in edinega sincka!!??

ne! ker so mamini sincki in jim ni treba! kaj tuki ni jasno?

Meni je pa popolnoma nerazumljivo, kako more neka mama tako čustveno vezat nase sina in ob tem ne videt, kakšno škodo mu dela. Tudi sama imam 15 let starega sina. In tudi sama sem zadnja tri leta imela grozni padec (ločitev in sedaj še to). Počutim se osamljeno, pogrešam človeka kateremu bi na ramo lahko položila glavo.... Pa mi še na misel ne pride, da bi sina kakorkoli obremenjevala s svojimi težavami in s pomanjkanjem sočloveka. Se zelo zadržujem, da mu ne bi pokazala, kako sem razočarana nad življenjem in moškimi (ločila sem se, ker me je mož varal) in kako mi manjka družbe. NIKOLI mu ne bi rekla, ko gre z družbo ven, ostani z mano, ker mi je dolg čas. Po moje so tu bolj krive mame, kot pa otroci sami, ker če si tako vzgajan, pač drugače ne znaš. Za nas potencialne partnerice maminih sinčkov je pa na žalost vseeno, kdo je kriv. Po moje najkrajšo v celi zgodbi potegnejo prav mamini sinčki. Če jim uspe dobit partnerico je itak v zakonu sam kreg. Velikokrat pa ostajajo sami. Dokler je mama še živa ok, kaj pa potem?? Meni se moj smili, a ne mislim se žrtvovat zanj. Ojoj, tako ga imam rada in tako ga pogrešam.

Tebi je. Njej pa ni. Ker zivi v drugacnem prepricanju.. in vidi samo sebe!

jaz rabim moškega zraven "deca "v pravem pomenu ne pa mamin sinček moram imet moškega ob sebi da se počutim varna


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

ja pa sej to je jasno! je pa veliko odvisno potem tud od tega, kaksen karakter imajo taki sinovi... ne veliko, malo pa ze! imas sinove, ki se nebi NIKOLI pustili mamicam, veliko pa jih je, ki drugace pac ne znajo ja...