Jutro punce
jaz gruntam, ali ima sploh še smisel it spat. Fanta me šetkata že od 1h. Trenutno sicer tišina, vse zasluge za to gredo flaški mleka. Že predspalni program zvečer je bil za se zjokat, sta krulila, brcala, mahala... (poljubno vstavi) kot bi bila obsedena. Kaj ti jaz vem, sklepam, da so zobi. Po en je vsakemu ven prilezel že dva dni nazaj, ma glede na galamo, ihtenje, bi rekla, da jih je še par na poti. Bomo vidli, bomo vidli.
Ta teden smo imeli po dolgem času dopustov spet fizioterapijo. In naša terapevtka je bila kar nejevoljna, ko sem ji povedala za mnenje nevrologinje s Pediatrične. Svašta. Pravi, da sta čisto povprečna petmesečnika (ona jima pač odšteva ta dva meseca, kar sta se prezgodaj rodila), Arsen da je kar se tiče sedenja še celo napreden. Po njeno bo seveda treba delat in jima pomagat, ampak da ni pa razloga za neke črne scenarije. Tako da... za nas ni nič drugače, "telovadimo" vsak dan, stalno jima turiva v rokice neke stvari za spodbujanje uporabe rok, pa cel dan ju "matram" s pasenjem goveda in drobnice , ju kotalim sem in tja po tleh, etc etc. Sej priznam, da bolj kot sem vztrajna in "tečna", bolj je videt učinke. Arsen naenkrat ful dolgo zdrži na trebuhu in tudi ne tuli več toliko. Prej se je zvalil na trebuh, potem pa od frustracije, ker se ni zmogel premaknit naprej, tulil kot bi ga dajali iz kože. Linus je bolj lenivec, temu primerno tudi iznajdljiv On je pogruntal, kako se premikat po podlagi hrbtno/ritensko in njemu je to dovolj, ne zgleda sploh, da bi imel kak poseben namen se kdaj vsaj probat obrnit na trebuh, se usest,...
Arsen je raglja po mami , v tistem svojem jeziku cele dneve nekaj razlaga. Ko ga poslušaš, se lahko samo režiš; ponavlja ene in iste "besede" večkrat zapored - npr. "ejga, ejga, ejga", "zakoj, zakoj, zakoj", "souo, souo, souo" in podobne. Mi se rolamo, ko ga poslušamo. Aja, Linus je pa tiho. Kot njegov tata . Pričakujem, da bo tako kot on tam okoli tretjega leta naenkrat začel govorit v celih stavkih. Njegov tati je menda pri dobrih treh letih prvič dal glas od sebe (ko je padel s kavča na tla).
JanaB, vsaj za začetek uvajanja GH se ne boš rabila preveč obremenjevat zaradi Anjine verjetne alergije. Pri tem, kar smejo jesti po priporočilih pediatrov, ni jajc in mleka niti blizu Bo pa žur pol, ja, ko bosta hotla konkretno hrano. Moja dva sta ratala gurmana : sadje je njam njam, žitne kašice, polenta, gres, to je vse njam njam. Frutki so ohkakojetodobro. Ko pa pridemo k jedem, ki pašejo za kosilo (rižote, mineštrice, zelenjavne omakice, meso itd...) pa je zgodba druga. Arsen uspe tako tesno zapret usta, da jih tut najbolj spreten ključavničar ne bi odprl, Linus pa sicer dol požira, ampak zraven pa tako ropota, se pritožuje in jezi,... No, ajd, ker se je tale izbirčnost pojavila oz. ojačala zadnje 10 dni, imam še upanje, da so za vse skupaj krivi zobi, luna, vreme in drugi nebesni pojavi ter da bo posledično zadeva čez čas boljš. Prav zelo se ne sekiram, če ne pojesta veliko. Sta dva krofka (Linus ima že 10 kil, Arsen je zaradi zadnjih bolezni ostal malo zadaj in jih ima samo 8,8) in tudi če kak obrok pojesta malo, ne bo drame.
Zunaj je že ful svetlo. Bi ju najraje napokala v voz in vlekla na sprehod. Ampak končno spita. Se bom zavlekla na kavč in upala, da bosta čim dlje spala, če že ponoči nista. Moj je edini, ki ga nočne veselice niso zmotile. Je tako smrčal, da so ga po mojem slišali še na Krvavcu
Lep vikend, tjasa