IZVIRNO SPOROČILO: Gorga
cilla, disere kako izvajata hranjenje sedaj, ko sta sami doma? Malo mi opišita kakšen sitem imata. Vsak nasvet pride prav
Lp
O, Gorga, sem ful vesela, da te berem
in da si kul.
Kako zgleda naše hranjenje? Hm, nobena posebna znanost... zdej že poznam njune bojne krike in vem, kdaj prihaja lakota. Tako da večinoma uspem prištimat hrano še preden začneta s huronskim tuljenjem.
Ker sta čez dan lačna nekje na tri ure, si vnaprej izračunam, kdaj bo naslednja runda. In imam večinoma že kar vse na pultu pripravljeno, da samo zmešam. Zmešam količino za oba v eni posodi in potem nalijem v flaške (večinoma si še malo pustim za možen repete).
Zdej, če spita, pač enega zbudim, ga preoblečem in začnem hranit, drugi pa mora pač mal počakat. Če je kako hudo tuljenje, ga skušam enoročno pomirit z dudo al pa prižiganjem vrtiljakov, pojočih zvezdic in podobnega "orožja"
.
Sta pa od cepljenja dalje manj predvidljiva tako glede ure hranjenja kot glede količine. Če sta prej vedno pojedla cca 200-230 ml na obrok in je bil obrok vedno na 3 ure, zadnje tri tedne jesta zelo različno - včasih tudi samo 80 ml, včasih 250. In kadar pojesta malo, sta posledično prej lačna.
Najbolj krasno pa je seveda, če imam še koga doma in noben ne rabi čakat.
Ne vem, kako je drugim mamam dvojčkov, ampak ob kakih dnevih (kot je bil na primer zdaj petek), ko sta oba bolj bužeca (oba sta se fejst prehladila, imata zabasan nos, pokašljujeta in kihata, sta taka jokcasta in veliko spita), mi je pa težko bit sama doma. Ker oba zelo zelo iščeta telesni stik za tolažbo. Jaz oba naenkrat ne znam vzet v naročje.
Za zdaj to rešujem tako, da si ju dam oba na taveliko posteljo in se crkljamo pod kovtrom ali pa da imam enega v naročju, drugega poleg sebe na kavču v ležalniku in ga vsaj z eno roko božam. In malo menjujem glede na trenutno situacijo.
lp, tjasa