IZVIRNO SPOROČILO: marinčica
Veliko težavo vidim pri sebi svojo mamo. Odvisna sem na nek način od nje, ker delam z njo in jo poslušam dan na dan.... Stran ne morem, ker delam dela, ki jih ona ne obvlada in dejansko bi to pomenilo pokop. Ona #naj bi obvladala vse#, ker je težek karakter... Če ni po njenem je cel križ. Vsi so v zraku!!! Pogovorit se tudi ne morem, ker kar znori in ne najdeva skupnega jezika....
Prebrala sem en kaufn knjig in nazadnje je vtis naredila v Kletki življenja, ali nekaj podobnega in sem spoznala da je treba določit meje. Hrabrost je tisto kar najbolj rabim v tem trenutku in malo več samozavesti, ki je izginila? Ne vem kam.... Obstaja veliko strahu v meni in upam da bom mela moč da to prebrodim... še pripišem kaj se bo dogjalo
Aha, brala si knjigo V kleti ljubezni. Super iztočnica za naprej
OK na hitro bom pokomentirala, nisem čisto vsega brala. Po mojem imata problem oba: on je mamin sinček, ki je vajen, da se mu vse prinese k riti in sam ne bo mignil s prstom. Živita skupaj, on pa bi nosil prat domov? Glede kuhanja bi še potrpela, ampak - presneto, če sta na svojem, pa res ni treba, da starši skrbijo zanj, saj je vendar dovolj star.
O ljubosumju - ne razumem, zakaj ga moti kofetkanje s prijateljicami. Ljubosumni so ponavadi ljudje, ki ne zaupajo sebi in vedo, kako bi sami podlegli skušnjavi - ker sklepajo, da so vsi takšni kot on sam, je ljubosumen. To bo moral razčistiti sam pri sebi, ti pa raje bejži stran od takega človeka, ker sem po tvojem pisanju videla, da gre za manipulatorja, ki ti bo čedalje bolj grenil življenje, če se ne boš umaknila.
Praviš, da si srečala simpatijo in da do partnerja ne čutiš več isto kot prej. Če vidiš, da je vajin odnos čedalje slabši, da nista intimna in da je skupnih interesov vedno manj, potem skupaj ne bosta mogla več dolgo funkcionirati. Mislim, da si preveč naivno stopila v skupno življenje in si veliko (ali preveč) pričakovala od partnerja. Uh, nikar ne pričakuj pohval za to, ker si opravila kup gospodinjskih del, moški to le redko opazijo in zraven še mislijo, da jim ni treba migniti s prstom. Jaz od svojega pričakujem vsaj malo pomoči, če ne drugega, naj vsaj zloži posodo v pomivalni stroj, odnese smeti, občasno posesa in vsaj malo sodeluje pri skupnih opravilih. Malo sem zašla ... skratka, če vidiš da se ne trudi(ta) več za vajin odnos, raje prodajta to stanovanje in pojdita vsak na svoje.
Odnos s tvojo mami - mislim, da si še preveč vezana nanjo kljub temu, da si že odrasla. Verjemi vem kaj govorim, tudi sama sem bila kar dolgo doma; ampak pride čas, ko kreganje doseže svoj vrh in je treba prerezati popkovino. Ko sem to storila, sem čutila neverjetno olajšanje, zato ti priporočam, da to storiš tudi sama. OK, jo boš pač srečevala v službi, ampak moraš se oddaljiti od tega, s čim ti poskuša polniti glavo. Odrasla si, imaš svojo osebnost in svoje razmišljanje, zato ne pusti, da ti mama vsiljuje svoj pogled na svet. Morda moraš prebrati še kakšno knjigo na to temo
Poročaj nam, kaj se dogaja in kako si se odločila živeti. Pa srečno!
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008