to je tud mene najbl zmotlo od vsega. katastrofa res! ampak kot sem rekla ze prej: sprejmi ali pusti!


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Ce nebi to blo bogoskrunstvo, verjemi da bi se pri mamici sexu..... Je cist tipicen moski (kot ga je ona opisala), ki pri partnerki isce nadomestno mati!


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

naletela si na enega velike razvajeneža, ki je vajen, da mu vse nosijo k riti, ob enem pa se širokousti, kako da je vse to njegova zasluga. če pa mu tega ne priznamo, se smili sam sebi in se samotolaži, da kako smo vsi krivični do njega.

ženska, odloči se... ali temeljit pogovor (pravzaprav morajo ti priti v množini...), kaj kdo od koga pričakuje, želi, daje... in nato resno delo najprej na sebi in nato nama kot partnerjema (po možnosti s psihoterapevtom) ali pa hitro stran.  ni na tebi, da ga spreminjaš in prevzgajaš. dokler sam ne vidi, da je kaj narobe oz. da mora tudi on kaj temeljnega spremeniti na sebi, ne bo nič. pa če si ti še tako želiš. najprej mora on dobiti uvid v situacijo in šele nato se bo lahko kaj začelo spreminjat.

ti želim vse najbolje. in ne pozabi... pomembna si tudi ti, tvoji občutki, tvoje želje, tvoja hotenja, tvoja pričakovanja. tu nismo le zato, da dajemo, ampak tudi zato, da prejemamo. vprašaj se, koliko tega dobivaš...

Ja seveda... in potem bi TI morala skrbeti zanj. Perfect!!



Omg. Ker dopust



a tole so njegove besede?? in ti mu verjames!?



_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

aja pa se glede ljubosumnosti: ce ti ne zaupa, ti samo iz enega razloga: ker ne zaupa sam sebi!!!

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

OMG si nekaj že časa govorim, ampak sem se odločila da z letom 2010 ne bo več tako. Ja, dopust je bil, kakršen je bil. Katastrofa - samo da mu je mamica skuhala... Kot da se držimo za mamino kiklo in ne znamo prerezat popokovino.Tisto zadnje da ne bom več našla takega pa so besede moje mame, ker najprej je zanjo mr. perfekt in ni slab, po drugi strani pa je eno razvajeno nedoraslo bitje. Kaj si naj pomagam s tem, nič. Zato ji nič več ne povem, ker me ne razume in ker misli da me bo do zadnjega komandirala in da ve kaj je najbolj fajn zame,.... bla bla....obratno pa me kaznuje da niti slučajno mi ne pade na misel, da pridem domov,... itd... da nisem za nič. nesposobno bitje, če sploh kaj delam, bla bla (sama jeza seveda kar žari iz nje). Da ne bo pomote - doštudirala - uni, vsako leto se vpišem še kak tečaj ali izobraževanje, sem živela, skrbela in delala že v tujini 2 leti, zato o tem ne bom zgubljala besed.Toliko o psihičnem maltretiranju in dokazovanju. Bi rekla da je oče dosti bolj razumevajoč in pravi da če kljub pogovorov da vsak nekaj doprinese k boljši vezi ne gre, pač ne gre.
Konkreten pogovor sva imela včeraj zvečer in sem mu razložila določene stvari tudi on meni.Dala sva si nek rok, da razmisliva oba.Ali bo naredil kaj na sebi, sicer pa bolje da greva vsak svojo pot.

grozno.....

............svaka čast da tako ti kot on vztrajata skupaj..........


Za moje pojme je tukaj en kup stvari, ki jih jaz ne bi tolerirala, ampak, pri skupnem življenju, stanovanju.........pa da ne veš kolko zasluži? To je pa preveč. kak je pa blo ko sta šla po kredit za stanovanje? A tud takrat nista gledla plačilnih list drug drugemu?

Glej,

pusti ga, zmenita se glede stanovanja, ga magari odkupi in povabi prijateljico k sebi, da ti pomaga z stroški.

Nehaj poslušat mamo in se sekirat, kaj bo rekla če bosta šla narazen. Tvoje življenje je, si samostojna, služiš svoj denar..........tzačni tudi živeti svoje življenje, ne zapravljaj ga za stvari, ki te spravljajo v obup.
Resno ti pravim, glej, življenje je tako hitro minljivo in ti bo slej al prej žal za ves čas, ki si ga zapravila. saj ne rečem, verjamem da so tudi lepi trenutki, ampak skupno živlenje samo po sebi zahteva toliko prilagajanja in kompromisov, in če tega nista sposobna, idita vsak na svojo stran.

Če ga pa ne moreš pustiti, če si preveč šibka za tak korak, te je strah kaj bo koš sama, kako boš s kreditom...................potem pa pač ostani z njim, uživaj po svoje, pojdi v službo, iz službe na kavo, povabi družbo k sebi, zlekni se na kavč, glej tv, beri knjigo, ko boš lačna jej, pa magari sendvič, ko pride vikend uživaj, dopoldne kavica s prijateljicami, zvečer martini in kino...............on bo to nekaj časa toleriral, potem te bo pa ali pustil ali pa se bo želel pogovorit in se bo za obstanek moral drastično spremeniti.

Verjetno si hotela napisat, da sta si dala rok, da bosta nekaj naredila na sebi!?

Je pa lepo in super da sta se uspela pogovorit.

Drugace te pa cist stekam glede tvoje mame... moj bivsi je bil zlo pdb primer tvojemu. In moja mami je ravno tako zagovarjala vse kar se je zgodilo. Se ko me je prevaru je rekla da naj potrpim, da se v zivljenju se kaj hujsega zgodi in bla bla. Ampak hej! A ona zivi tvoje zivljenje al ga ti??? Katera bo boljse vedla kaj je dobro zate? Res da je mama, ampak vseeno: ona ima svoje zivljenje, ti pa svojega!! In tvoja 'naloga' je, da zacnes poslusati SEBE in SVOJE ZELJE!

Zelim ti oz vama veliko srece..... naj ti sicer povem (zal) da se clovek kot je on zelo tezko spremeni, sploh ne tako hitro (en vem kaksen rok sta si dala) in da je vprasanje casa kok casa bo trajalo to vse skupi, dokler ne bo potem spet isto. Ampak spet: ni nujno! Tud cudezi so mozni.


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Hehe.. zanimiva taktika. Jst sm tud tole ze probala, pa ni blo nc drugac. Je on isto delu in nama je blo kul... dokler men ni tok 'presedl' oz sva se tud tok oddaljila, da sem pac spokala kufre in sla. No, danes sva spet skupi! Veliko lepse, veliko globje in z veliko spremembo na boljse. Koliko casa bo tako se ne vem, se pa oba zavedava in delava na tem, da skupi zmagava!


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Aja pa btw: da ne bo pomote. Moj moz ni niti priblizno tak kot tvoj partner...  Ce bi bil, potem nama po vsej verjetnosti nebi dala vec sanse. Sem sla stran iz popolnoma drugih razlogov. Kateri vem da so resljivi. Ni pa nujno seveda. Pustimo se presenetit. Stojim pac na realnih tleh in sprejemam vse kar mi v zivljenju pride nasproti.

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

In se to: NE, nisem sla nazaj k starsem! Ampak sem si najela svoje stanovanje.

To je pa za vse tiste, k vejo o cem govorim.


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Beži, kolikor te noge nosijo! Njega v bistvu moti, da imaš stike z 'zunanjim svetom', da lahko kadarkoli vanj pobegneš. Ti bi morala biti doma, kuhati, pospravljati, ga streči in živeti samo zanj. Nesiguren moški.



Brez medsebojnega crkljanja je težko. V bistvu ti ne pogrešaš daril, ampak pozornost. Priznanje, da te je opazil in da je vesel, da je s tabo.



Še huje, kot mamin sinček. Prevzel je vzorec: mati Cankarjanskega tipa in oče: Zatiralski vladar. Tvoj 'ljubi' je rasel ob pogledu na očeta, ki si je samozavest utrjeval, ko je zatiral svojo ženo, ki nima pojma, kaj je to partnerstvo. Žena je bila očitno vzgojena, da je tako treba in se je še bolj navezala na sinkota.



Beži, kolikor te noge nosijo. Otroke bi imel, ker je pač čas, da jih ima, ker jih že nekaj sorodnikov ima in ker jih je enostavno treba imeti. Ker tako pač je. Itak on ne bi imel nobenega opravka z njimi. Ne imej otroka zato, ker je pač čas, ker ga drugi imajo, ker ga je 'treba' imeti.




Jao! Z mamico na dopust? V bistvu je bil zanj dopust to, da je mami kuhala. Saj je kuhala, kajne? Vzorec: 'gospod moški po svoje in na svoje zabave' po vzoru očeta se nadaljuje. K temu je treba pridati še to, da je mamica po vsej verjetnosti iz sinka naredila 'nadomestnega partnerja', ker je nekako morala zapolniti čustveno praznino.

Ker je mamica v bistvu njegova partnerka, zate ostane tako ravnanje, kot ga njegov oče namenja njegovi mami.



Niso 'zunanji faktorji' tisti, živijo z njim, ampak ti. Lahko, da je na ven 'fajni', bo pač brez problemov dobil drugo. Maminih sinkotov in nezrelih moških je dovolj, če se ti bo luštalo, boš TAKEGA vedno lahko našla.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Bravo Vijoličarka.

Vijoličarka vedno secira tako, psihiatrično, s kirurško ostrim nožkom, fajn naseklja in izbira besede, ki so kot poperček - ne wasabi, ki te tok zaštopa v sinuse, da še pol ure dihaš kot da si na čisti kisik priklopljen. v glavnem, ti da mislit - in te strezni na tak, malo bolj šokanten način, bi lahko rekla.

ej, še zdaj mi ne gre ena hodeča maternica iz glave, ki jo je zadnjič omenila - brrrr

< Sporočilo je popravil mateyka -- 22.1.2010 18:06:04 >

a resno!? no, potem bom od zdej naprej mal bl pozorna nanjo..

pozdravljene.

hvala za vse vse komentarje in vaše izkušnje. Dogajanje zadnjih 14 dni ni prineslo večjih sadov najinih pogovorov. Začela sem hodit ven na kavo s to in ono kolegico, na srečanja, predavanja, kino, itd... vsakič ko sem šla me je dalo da bi ostala doma, ampak sem si rekla da ne! Ne bom takšna kot njegova mama, ko nikamor " ne sme". Pa sem se potem ko sem se sprostila imela prav super fajn. In rezultat  - tudi on je začel kar naenkrat klicat stare prijatelje (ki mu niso ravno najbolj všeč, ampak sedaj so pa super truper vredu) in hoditi domov tudi ob 6 zjutraj. Jaz trapa pa slabo vest imela če pridem ob 23. uri!!!!
Ne vem kaj me sploh še drži tukaj? Njegovi me imajo že za ful čudno in da sem se res spremenila. Da zakaj le ne pridem vsako nedeljo na govejo juho?! Piš me uh pa goveja juha, če mu lepo razložim, da ne vidim potrebe, da več kot 1 x na mesec je dovolj da jih vidim za dve uri, ampak on še vedno ne razume tega. Ne morem poslušat več ene in iste "partizanske fore" ko jih slišim vedno ko sva tam. Nisem zagrenjena, ampak enostavno mi je ljubše če skuham doma, potem pa če je volja - ampak jo ni z njegove strani grem na sprehod ali pohod, na kolo, v savno, bazen... in je to aktivno preživet dan.
V vsej tej nesreči sem pa naletela na prijatelja, ko sva bile s kolegico na kavi, ki je starejši od mene 4 leta in je šel s punco narazen pred pol leta. Po oklevanju da ne bom šla z njim na eno kavo, sem le privolila. Ker se poznava že zelo dolgo in ker je včasih obstajala simpatija, ki pa z moje strani zaradi selitve v drug kraj, pa še imela sem takrat druge interese ni obrodila sadov. Seveda mi je pozneje bilo zelo žal, ker nisem bila sposobna se odrečt določenim stvarem, ki so bile zame bolj pomembne. Skratka, po tem srečanju je nastala med nama spet simpatija in izrečene so bile določene besede, za katere nisem najmanj pričakovala. O vsem skupaj sedaj razmišljam. Skratka vedeti mi je dal, da zanj jaz v njegovem srcu še vedno obstajam. Bila sem presenečena, a hkrati vem da njega bi lahko poklicala kadarkoli, če bi šlo kaj narobe, in podobno.... Vedeti mi je dal da imam vrata odprta. Tak je bil zaključek. Se še slišiva, ve za moje tegobe in pripetljaje, itd... vendar sem rekla da nič nočem prej, dokler se stvari ne uredijo tako ali drugače....
No po drugi strani pa en večer po naključju vidim mojega fanta  ko sva šle s sodelavko na pijačo da sedi z eno luštno in se prešerno smeji, debatira na veliko, razlaga,itd... kar rdeč je bil ko naju je zageldal, seveda jaz malce presenečena. še bolj pa da je prišel pozdravit ko je ta oseba s katero je bil, šla pozdravi ene znance. Takrat je pristopil do naju in samo vprašal kako sva, kako to da sva prišle sem??HM??? Nobenih poljubov, nič.
Ko sem ga vpr. kako je bilo na pijači, je odgovoril samo da vredu. A vredu je to po 2 uri pogovorov? Prav tako vem, da ta oseba ni prava, za katero je trdil katera je. Ko pa pravim da bom šla, pa je vik in krik v hiši. Zakaj le, s čim si je to zaslužil? Hotela sem tudi da gre z mano na eno predavanje glede medsebojnih odnosov ko ga imata dva priznana  zakonca pa je ni bilo reakcije....Da bi se lahko imela lepo,.... Tako že ne more biti več zapleteno, kakor je. Verjetno ko bi čas prinesel in ko bom imela polno glavo vsega, bom naredila velik korak.
Prelep zimski dan vam želim

cak sorry.. zakaj si ti se tam???

Povej svoji mami, da je takšnih na pretek. Če hoče se na lastne oči prepričat, ji lahko dam naslov od mojega bivšega. V drugem postu si ga totalno opisala.

Iskreno... beži stran!!! Ne boš ga nikoli, NIKOLI spremenila.
Nekje na forumu RR sem zasledila, da smo partnerke za mamine sinčke hodeče nožnice,
tašče pa nas prenašajo, ker smo hodeče maternice. In edino na tak način bodo dobile vnuke.

Mimogrede ... Še 10 let nazaj sem bla totalno jezna na dr. Ruglja, ki je trdil, da smo za zapite Slovenčke (m.sp.) krive Slovenke (oz. matere). Po izkušnji, ki sem jo dala skoz, pa to definitivno drži. Matere smo tiste, ki v prvi vrsti vzgajamo svoje otroke, zato tiste, ki imamo majhne otroke, začnimo jih danes vzgajat v samostojne odrasle, da ne bojo njihovi takratni partnerji preklinjali nas (kot starše).
Moški, ki imate majhne otroke, pa prosim, PROSIM bodite jim svetel zgled, kako mora odrasel moški zgledat, se obnašat in delovat. Besede mikajo, zgledi vlečejo. Ne bodite pasiven faktor v otroštvu svojih potomcev in ne se zgovarjat: "Saj me partnerka ne spusti zraven k otroku!"

Tole slednje je sicer čist mim od teme, samo: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna!"

Mislim, da boš morala počasi spakirat. Tej novi simpatiji daj še nekaj časa (beri: ne podajta se takoj v zvezo), da preboli svojo bivšo (tako ali drugače), med tem pa zmenkujta, da se iskrice okrepijo.
Srečno!

Rozinca- dr. Rugelj je imel ene fajn izjave, predvsem o maminih sinčkih .

išči v sebi .. in ne boj se odločitev ...predvsem pa ne bodi samaritanka ali pa samopomilovanka oboje je ....

Veliko težavo vidim pri sebi svojo mamo. Odvisna sem na nek način od nje, ker delam z njo in jo poslušam dan na dan.... Stran ne morem, ker delam dela, ki jih ona ne obvlada in dejansko bi to pomenilo pokop. Ona #naj bi obvladala vse#, ker je težek karakter... Če ni po njenem je cel križ. Vsi so v zraku!!! Pogovorit se tudi ne morem, ker kar znori in ne najdeva skupnega jezika....
Prebrala sem en kaufn knjig in nazadnje je vtis naredila v Kletki življenja, ali nekaj podobnega in sem spoznala da je treba določit meje. Hrabrost je tisto kar najbolj rabim v tem trenutku in malo več samozavesti, ki je izginila? Ne vem kam.... Obstaja veliko strahu v meni in upam da bom mela moč da to prebrodim... še pripišem kaj se bo dogjalo

Ja veš... mamica je zakon... in kar reče mamica je tud zakon...
In kar je v zvezi z mamico je tud zakon..
Čimprej se skenslej stran od njega dokler še nimata otrok.
Po tem si pečena...
Pa postavljanje rokov - če se ne boš spremenil do.....
Je čist brez veze. Odlašaš neizogibno.
Veš, obstaja morje moških... in pravi ti bo rekel:
"nič hudega če ne znaš kuhat - ali pa nočeš... bova skupaj kaj naredila"