hehe, res je - samo še vedno boljše kot pa se zakalkulirat

Samo, če to dalj časa počneš, zaupaš samo še kalkolatorju, sebi pa več ne......

Kaj pa vem: jaz delam tako: če je stvar zelo pomembna, da bi naju napaka drago stala, bom oz. bova šla preverit na kalkulator, če v trgovini sproti računam, kok bo prišlo, je moja glava dovolj. Tako kot veliko vsoto denarja 3x prešteješ, kovance ošineš, če je približno ok, tistih bakrenčkov pa navadno sploh ne. Isto je pri otrokih: delaš po svoje, iščeš nove ideje, ker vsega znanja še nisem požrla, jih pa selektivno uporabljaš - od človeka, katerega ideje se večkrat obnesejo, pač rajši še kaj poizkusiš, ker bolj zaupaš. Mislim, da so v "dobrih starih časih" delali popolnoma isto, samo da so bile reference babice in mame, zdaj so pač tudi knjige. Če mene vprašaš, je to boljše, ker se mi zdi, da je zdaj vseeno z več otroki lepo delajo... Friki so pa bili in bojo na žalost vedno.

Zame ideja ni nič boljša/slabša samo zato, ker sem se jo sama spomnila. Ideja je ravnotako dobra/slaba, tudi če jo od nekod drugod poberem. Zakaj bi zaupala samo in edino sebi - saj nisem tako staršno pametna, da bi pa vse najboljše vedela...

Tako kot zelo rada eksperimentiram v kuhinji, rada kuham kar tako, brez receptov, pa vseeno dostikrat poizkusim kak nov recept - kajti sicer si omejen s tistim, kar znaš in z nekaj domislicami, ki se jih sproti spomniš - vsekakor se jih precej manj kot pa so se jih spomnili vsi kuharji sveta... Zakaj se ne bi učila od profesionalcev - na vseh področjih? Se mi zdi tisto trmogljavljenje "samo jaz imam prav" in "jaz že vem" in "mama že ve, kaj je dobro zate"... zelo zgrešeno.

Če je avtor knjige kakšen študiran strokovnjak s področja človeške psihe, ta  knjiga itak vsebuje izkušnje drugih.....te izkušnje drugih pa si sama lahko pridobim v krogu babic in prijateljic.......

Glede otrok in vzgoje se pa meni osebno ne da brati razmišlnjanja vsakega......ki je kdajkoli naredil ali rodil otroka in živi v prepričanju, da je le on sam storil izredno dobro delo za človeštvo......zato se je odločil o tem napisati knjigo, ker mora deliti svojo edinstveno izkušnjo s svetom......

Čez kakih 10 let, pa se bomo itak vsi......tisti, ki vzajate po knjigah, in tisti, ki vzgajajo brez priročnikov, kdaj znašli pred vprašanjem in dilemo.....da bi pa nekaj lahko naredili drugače.......

Sicer pa je današnji čas banja za takšne avtorje....ljudje imamo danes pač radi vse knjige, ki se začnejo s "How to....."

In imamo ogromno priročnikov o zdavi prehrani, pa smo v globalu debeli......

In imamo ogromno priročnikov o temu, kako delati z denarjem, pa kljub temu ne znamo "varčevati".....

Potem imamo ogromno priročnikov o psihi, kako vzpostaviti notranje ravnovesje, pa smo kljub temu depresivni.....

In imamo malo morje priročnikov o vzgoji otroka pa.......

Tako da, jaz take knjige zelo z rezervo jemljem....ker jih je večina napisana zgolj zato, ker gredo dobro v prodajo......ker je pač, kot jaz pravim, "desetlejtje raznoraznih priročnikov".....tako kot je bila pred leti "faza menjavanja oken na hišah"......trenutno je "faza menjavanja streh in delanja optimalnih in pregrešno dragih izolacij na hišah".....

Vse pa je le odličen mareting.....najprej ustvariti potrebo, da se bo potem izdelek lahko dobro prodajal....in danes izkušnje babic in prijateljic pač ne smejo več pomeniti nič.....ker naša generacija je itak totalno zablužena in zafrustrirana oz. totalno nesposobna sama roditi in vzgojiti ČUDOVITEGA otroka.....zato pa imamo vsako leto vsaj 5 priročnikov v slovenskem jeziku kako sproducirati optimalno perfektno dete......

Samo malo širši krog imajo tisti, ki se s tem ukvarjajo in je več možnosti, da je nekdo pri njih že naletel na problem, ki ga trenutno imaš. Zakaj ne bi bile izkušnje babic in prijateljic nič vredne? seveda so! Ampak nekaterih stvari ti pa ne povejo, ker so delali čisto drugače in je tisto potegnilo druge probleme kot jih imamo zdaj. Dosti stvari je pa univerzalnih.

Jaz sem precej idealistično dete in mislim, da ni fora samo v prodaji. Juula sem sicer itak dobila od očetove punce in jasno, da sem ga prebrala (mora bit res zanič knjiga, da je ne preberem, če jo že dobim) in mi je bil všeč. če bi mi isto povedala prijateljica, bi mi bilo enako ali pa še bolj všeč.

Kdo pravi, da bi moral brat vsako tako knjigo, vsak priročnik, poslušat mnenja vsakega? Pač, nekaterim ustreza in deluje en način vzgoje in se bojo ravnali samo po tistih, drugim drugi, itd... Vsak najde svojega.

Mislim, da je dobro razmišljat o vzgoji - kako bi se to dalo naredit drgače - sploh kadar se pokažejo težave ali so konflikti, ki jih ne znamo rešit (konflikti itak vedno so in niso nič spornega). To ne pomeni, da gledaš v knjigo, medtem, ko se pričkaš z otrokom . Ampak da zbiraš ideje - ne vem, zakaj se ti zdi tako drugače, če se pogovarjaš s prijateljico ali pa bereš knjigo - obe prenašata nate izkušnje...

Če bi kuhala samo po znanju svoje mame in prijateljic, bi bil naš jedilnik bistveno manj pester. Zakaj se ne bi učila še od drugih? To ne pomeni, da moram preštudirat vse možne kuharske knjige in sporabt vse recepte (to itak ni mogoče), ampak da ne kuham ves čas goveje juhe in restanega krompirja, ker so me to pač naučili, recimo (mene dejansko ravno tega niso, amapk pustimo to;) Isto je pri vzgoji.

Meni se zdi, da ni tako hudo, da bi bili pa tako predebeli, pa zapufani, pa nesrečni,... Pri nas ni nihče predebel, nismo zapufani, čeprav imava precej podpovprečne plače, vsekakor pa nismo nesrečni... In ko gledam okoli svoje prijatelje, tudi niso. Tisti, ki berejo knjige in tisti, ki jih ne. Mogoče imam res drug vzorec ljudi, verjamem, da ni splošen - ampak knjige nikogar od njih ne delajo nesrečnega, se mi zdi.

Glej Ronja.....jaz sem napisala le zakaj jaz ne berem takih priročnikov.....drugače sem prebrala in prebiram ogromno knjig......ne trdim, da je to, kar jaz delam dobro za vse in tudi se ne mislim zagovarjati zato, zakaj ne prebiram knjig o vzgoji.....povem le zakaj jih ne......to pa ne pomeni, da jih ne sme prebirati nekdo drug....

Sama imam prijateljico, ki tudi piše take knjige......in ona ve za moje mnenje....pa kljub temu zelo dobro shajava......pa imave obe bistveno različne pristope pri vzgoji....

< Sporočilo je popravil liliana -- 25.1.2010 15:34:40 >

podpis.

a kljub vsem tem priročnikom se vsakodnevno pojavljajo nove teme na RR, kjer mamice sprašujejo za vsak prdec, ki ga naredi to čudovito bitje (a smem otroku, ki je star 3 mesece in 29 dni dat en piškot, če v priročniku piše pri 4 mesecih)...
no, pa saj se ne čudim. ob poplavi informacij (in "naročenih" raziskav), se ti ravno lahko zmeša...

Saj nisem mislila, da se moraš zagovarjat, samo ne vidim tako velike razlike med debatiranjem s prijateljico, forumom ali knjigo - povsod iščeš mnenja drugih in njihove izkušnje... zato nne razumem, zakaj je eno kao ok, drugo je pa brezveze in samo marketing...
Veš koliko je knjig o samopodobi itd... - ogromno in so v gl. prav butaste za moje pojme - ampak če nekomu to pomaga, je super. Gotovo vsaka komu pomaga, ker potrebujemo tako različne pristope.

Pa pri kakšnih stvareh je fino, če veš, zakaj je nekaj tako, kot je. In to ti navadno lažje razloži nekdo, ki se s tem ukvarja; pa sicer nimam prav visokoletečega mnenja o raznih sociologih in psihologih, ker kar sem imela opravka z njimi, samo meglo mešajo, nobenih konkretnih odgovorov... mislim bolj na raziskave o možganih, recimo - meni je pač blizu ta, bolj znanstveni pristop, drugemu bo pa majka to, kar bo babica rekla...

Saj pravim, če je nekomu lažje vzgajati otroka po nekih alinejah iz knjige, naj ga......meni ni......

Res je, s prijateljico in na forumu tudi iščeš informacije.....vendar na ta način si nekako izmenjuješ mnenja....pri knjigi pa ni tako....tam mnenja ne moreš deliti, lahko samo sprejmeš tisto, kar ti knjiga nudi ali pa ne.....