pikapolonica, jest bl berem tele tvoje sestavke, bl se mi dozdeva da ti sama u bistvu ne veš kaj hočeš oz. hočeš neko spremembo, pa ne veš ne kakšno in ne zakaj. zaroko? poroko? otroka? po poroki al pred njo? usedi se sama, v miru in RAZMISLI kaj želiš. točno. brez izgovorov. in ko boš točno vedla si napiši al pa zapiši v glavo in svojemu ARTIKULIRANO izrazi želje. ne namigovat, ne po ovinkih govorit, usedi se in reci 'jest hočem da...'. in seveda ZAKAJ to tko hočeš, naštej pozitivne strani, povej kak potencialen scenarij. in poslušej kaj ti ma za nazaj rečt...


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Meni se zdi, da ko enkrat že tako dolgo živiš skupaj, je nekak težko se kar en dan odločit, da zdaj bi se pa poročil, ker itak veš, da poroka ti v bistvu ne bo nič spremenila. Ni neke prelominice, ki bi te premaknila, da bi ti v glavi naredilo "klik". Pa če sta se že pogovarjala o tem in praviš, da je bil on bolj za to kot ti, morda tudi zdaj misli, da tebi ni do tega. Pa še to je res, da vse te priprave in skrbi z veliko poroko marsikoga odvrnejo. Jaz ti svetujem, da če bi se rada poročila in to ne s klasično veliko poroko, kot on misli, da bi jo ti rada, potem se enostavno pogovori z njim in mu razloži, kaj želiš. Saj ne rečem - zaroka je res lepa stvar, ampak danes je to še redkokje tako, kot si ti to predstavljaš. Pri nama je tudi bilo tako, da sem jaz njemu rekla, da bi se poročila - ker moj je tudi tak, da mu določene stvari sploh na pamet ne pridejo, ko mu pa omeniš, je pa čist navdušen. Mojemu tudi ni dišala velika poroka z vsemi stroški in napornimi pripravami, zato se pa tudi še ni odločil, da bi me prav zaprosil. Ko sem mu pa omenila, da bi se rada poročila, ker sem nameravala odpreti s.p., pa sem želela pred tem urediti papirje (priimek, stalno prebivališče ...), da mi ne bi bilo potem 1x po poroki treba poleg osebnih dokumentov spet vse spreminjati še za s.p. (zadeva torej ni bila prav nič romantična ), in da bi rada poroko v najožjem krogu, je bil ves navdušen in takoj za to - je rekel, da to bi pa bilo tudi njemu zelo všeč, ker ga je kar groza teh velikih porok - ampak vidiš, sam je imel v glavi, da bi poroka pač morala biti taka, čeprav si sam sploh ni želel take, ni pa niti pomislil, da je v bistvu lahko tudi povsem drugačna. No - poročila sva se že čez 1 mesec, na poroki nas je bilo z nama vred 13, imeli smo se super in ni nama žal, da sva se tako odločila. Če pa ne bi jaz takrat rekla, pa po vsej verjetnosti še zdaj ne bi bila poročena.  Tako da ti mu kar povej, kaj želiš, pa bo. To, da mora moški zaprosit žensko je samo zastarel stereotip. Pa mislim, da svojga dosti dobro poznaš, da veš, kako čuti do tebe, ne glede na to, da te še ni zaprosil. Pri nama vem, da je bilo tako, da sva bila oba prepričana, da sva našla svojega življenjskega sopotnika in za to dejansko nisva rabila "uradne" potrditve - poroka je bila za naju samo formalnost, čeprav smo se res imeli lepo.

< Sporočilo je popravil zmajaz -- 11.1.2010 12:02:44 >

Verjemi - nisi osamljen primer!!!


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

ja res smo si razlicni.... zato pa ne razumes..


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

jst tud.. pa sem vseeno porocena..


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Naj me kdo popravi če sem narobe razumela. Ampak iz tvojega pisanja jaz razumem naslednje: tvoj partner si je zelo želel poroke in otroka, ti pa do sedaj pač ne, ker so bile v ospredju druge stvari (študij, služba, stanovanje). Zdaj pa si ti želiš naenkrat vse to, partner pa je kr malo pasiven. Iz tega vidika mi je logično, če ti je tolkokrat omenil, povedal, da si vse to želi, ti si pa oklevala, jasno, nekega dne je obupal in seveda zdaj čaka da se boš ti odločila. In tu pridemo do točke, ki je meni najbolj bistvena (pač na podlagi tvojega pisanja): ženska, najprej si razjasni kaj sploh hočeš!!! Ker iz tega pisanja se vidi predvsem to, da ne veš kaj hočeš. In ko boš vedela kaj hočeš, potem se lepo vsedi s tvojim skupaj in se pogovorita in vse se bo uredilo tako kot je treba. 

Arwenko... malck te popravljam...  no, ce sem razumela prav, je zdaj tako, da ko je ona vse svoje stvari porihtala (kar si je zelela) bi se pa porocila, ceprav je njen partner to zeljo imel ze nekaj casa nazaj... pa ga je minila. On si zdej zeli otroka, ampak ona se ni tam... Jaz vsega tega razberem, da je on vedno en korak pred njo! Se bosta pac morala malck uskladit. 

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Hehe, saj se midve prav razumema ja...malo sem bila zmedena iz tistih vmesnih odgovorov, ki so napeljevali v drugo smer. Točno to bo držalo, on je skoz en korak pred njo, ona pa skoz okleva...mislim da rabita en konkreten pogovor, nič drugega. 

vsekakor potrebujeta orng pogovor in da daš zdaj ti malo spodbude... mogoče bo dovolj če samo kupiš kakšno poročno revijo in se bo pogovor odvil v pravo smer... moj je vedel da si želim poroke ker sem zbirala doma poročne revije in na nakoncu mi jih je že sam kupoval ko je šel kam v tujino... zaprosil me je povsem nepričakovano in šel na kolena ter sem bila zelo presenečena, ker nisem vedla da si je on tudi tega želel.. no sedaj sva že pol leta srečno poročena in 4 mesce noseča:)

kakorkoli mislim da mu moraš vendarle malo namgniti in ne potem ko bo načel temo spet kaj negativno odreagirat.. če si oba tega želita to idejo zagrabita in bo...

po pisanju si res precej zmedena, sploh za 29let staro žensko  tako da vzemi si mir za razmislek in veš nič ni narobe če mu tudi kakšen večer v postelji prišepneš da že nekaj časa sanjariš o poroki in vajini družinici... iskrena beseda vedno svoje mesto najde! pa ne biti razočarana če te kar tako ne zagrabi za besedo, pomembno je da poveš kaj čutiš in o čem razmišljaš, ostalo se bo že še odvilo...

NIma veze ali si čudna ali ne - tako pač čutiš. Saj po moje večina punc čuti bolj tako kot ti kot pa recimo tako kot jaz. Ampak ker ga imaš rada, je prav, da si iskrena do njega. Enostavno mu povej, da se želiš poročit prej, predno bi naredila otroka. Tako direkt in tako enostavno. Razloži mu kot si nam tu, da si želiš poroke prej, zato, ker bi ti to pomenilo, da se je odločil zate brez dodatkov in ne zate zato, ker si noseča z njim. Zate je pač poroka ta dokaz. Zame je bilo to, da si je želel otrok z mano in ker sem vedno vedela, da hočem imeti nekoč otroke, pač ne bi mogla bit z nekom, ki jih ne bi hotel imet - tu je podobno, daj karte na mizo.
NIma veze, kaj rabiš zato, da boš srečna, važno je, da oba to vesta. Rad te ima, ni proti poroki in si želi otroka, ki bi ga imela po poroki tudi ti - zakaj te je torej strah? Ker bo izgubilo čar? če pa on sploh ne ve, da ti to toliko pomeni! Meni veliko pomeni moj šivalni stroj - pa če on tega ne bi vedel, mi ga ne bi kupil... Mora vedet, kaj ti koliko pomeni, sicer se ne more ozirat na tvoja čustva, ker jih enostavno ne pozna.


Vse nas je še bilo. Navadno ti otroci boljše skoz pridejo, ker si starši ne delamo toliko utvar, kako bo vse fino, ko bojo prišli in kaki angelčki da bojo... In potem nismo razočarani, ampak prijatno presenečeni, kako je z malimi otroki v bistvu fino .

Tudi jaz sem hotela vse mogoče doživet prej, ker se mi je zdelo, da potem pa ne moreš nič, se življenje kar konča . No, zdaj sem pa ugotovila, da ni tako hudo - se spremeni, prilagodit moraš svoje želje oz. pač drugače izbiraš njihovo uresničevanje, to gotovo, ampak ni pa, da je pa kar konec TVOJEGA življenja, da si samo še mama .

En nasvet, če bi se rada odločila za otroke in premagala strah: najdi si neko dejavnost, honorarno delo z malimi otroki, ali pa jih pazi prijateljici ali kake nečake,... ti zlezejo pod kožo, da sam ne veš kdaj in se samo zaveš: "jaz bi tudiiiii"...


Ma, ne gleda te samo kot bodočo mamo, ampak si pač želi otroka in ke ne vidi razloga, zakaj ga pa zdaj en bi naredila, pač "teži". Na poroko se mogoče zdaj niti ne spomni, pa ne zato, ekr bi bil tako strašno proti njej, ampak ker si je tako zelo enostavno ne želi, nima pa nič proti. Lej, jaz sem kar fejst proti poroki (svoji, seveda, drugi se poročajte, kolikor vam drago ), pa bi se z lubijem tudi poročila, če bi si on to zares zelo fejst želel (hvalabogu si ne ). Ampak če pa ne bi vedela, se pa ne bi! Torej, on mora vedet, kaj si ti želiš!


No, saj ob nekem normalnem spolnem življenju in zdravih partnerjih kaj več niti ni treba .


Spremembe, odgovornosti, velike odločitve, kjer ni več poti nazaj,... ma, saj je kar nekaj tega, zaradi česar te je lahko strah. Samo ni pa tako hudo, je kot pri skoku v vodo: ko si na pečini in gledaš dol, zgleda noro privlačno in mal grozljivo hkrati - ko pa skočiš je pa samo še užitek in adrenalin in kup nepričakovanih zapletov;) Ampak še vedno užitek. Samo skoči

Hvala vam za odgovore. Mogoče ste me malo narobe razumele. Poroka kot poroka mi je v bistvu skor vseeno kako bi izgledala. Pa zarad mene tud v sredo popoldne. Če bi si želala poroke kot take, bi mu že rekla. Najvažneje se mi zdi, da se nekdo odloči za to. Pa k vem, da si je on to želel.

Že vsaj nekaj let sem mu velikokrat zelo direktno nakazala, ne tako dolgo nazaj sva se še pogovarjala o tem. Pa nič. Pri zadnjem pogovoru se je čisto sesul, žal mu je, ker je zamudil vsaj nekaj let, ker ni naredil nič od nič. Da je čisto pozabil na moje želje. Čista neodločnost. Očitno zaradi tega, ker mu nisem bila dovolj, ne vem. Pa mi je že 100 krat rekel, da to ni res, da si je pač tako želel otrok, da se ni zavedal mojih želja in je samo pritiskla name. Ampak mene to ne prepriča, nič več. Vse težave sva reševala sproti, pri nama je bilo veliko spontanosti, z moje in njegove strani...............poroka in otroci so se meni vedno zdeli spontana stvar, ki nekako pride sama od sebe, dve najlepši stvari. Ki pa sta se pri nama sprevrgli čisto drugače.

Sem mu pač rekla, da sem jaz s tem zaključila, da bo to zame zgolj formalnost, poroka namreč.

Vidim, da je to očitno širši problem, ki ga, priznam, nisem dobro videla. Ne vem katera mi je že napisala na forumu, da enih stvari fantje pač ne dojamejo. Bo že držalo.

Na koncu sem pa vseeno vesela, da sem se "izkašljala", bolje zdaj kot čet 10 let. Nič več se ne trudim nekaj dopovedovat............... :-)

Mogoče malo pretiravam, zdaj, ko je še sveže. Bo že. Je blo že hujš. Sem pač zelo pozno dojela, da od tipov pri takih stavreh ni popolnoma nič za pričakovat. Tako kot je napisala Milleena.

Zanimivo, kako se ti v trenutko obrnejo stvari.

Ampak bebice si pa še vedno želim.................:-) :-)

Včasih res in je fino tako, ampak velikokrat pa ni tako. Iz izkušnje sicer ne vem, ker sva imela srečo, da sta punci res prišli, ko sva si ju zaželela, ampak veš koliko parov je (tudi tu gor), ki se morajo pa kar namatrat za to, da dobijo otroka? Prav nič spontano hodit na vse preglede, umetne oploditve, določat dneve ovulacije... Pa so vendar veseli, ko dobijo otroka in nima otrok nič manjšega čara zanje .

Razumem, da si razočarana in malo jezna, ker nisi dobila, kar si želela (romantično zaroko iz njegove strani, brez tvojih spodbud), vendar vseeno pazi, da ne boš delovala kot majhen otrok, ko ne dobi svoje željene igračke: "pa nič, se pa sploh ne bom igral" in trešči še drugo igračo po tleh... Mogoče ti je druga igrača namreč vseeno všeč in bi jo bilo škoda razsut samo zato, ker nisi dobila tiste prve...

Si mu zdaj razložila, da si želiš poroke? Lahko da on namreč razmišlja podobno kot recimo jaz: živita skup, imata se fino, želita si otroka (oba), nekak poroke sploh ne vidi kot nujno potrebne za vse skup. On si pač želi otroke, poroka gor ali dol. Ti si želiš, da bi se odločil za poroko pred otrokom, ker bi ti to pomenilo, da se je odločil zate. On pa se je očitno že odločil zate, pa ti tega še ne veš, ker ti ni tega izrazil na tvoj način (z zaroko, recimo). Evo, jaz nisem fant, pa tudi razmišljam enako. Glej, glavno je, da se je odločil zate - to, kako naj ti to pove, pa mu ti kar direkt povej, ker ti to pač veliko pomeni. Zakaj bi se kujala zato, ker pač tega ni videl?

Iskrenost je skoraj vedno najboljši sistem, vsaj kadar te ima človek iskreno rad.

Najprej te prosim, da mojih besed ne vzameš slabo in mi ne zameriš na "prvo žogo".

Zanimivo. Jaz namrec od NOBENEGA ne pricakujem NIC!! Ne od zensk, ne od moskih..


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

je rekla lisica, ko ni dosegla domnevno kislega grozdja.

Če pa slučajno do te formalnosti ti svetujem (čisto dobronamerno) strpnost in sklepanje kompromisov.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

točno to sem hotla že jest povedat... da v neki odrasli zvezi 'namigovanje' pač ne deluje oz. ni potrebno, to sem jest počela v vezah konec oš in začetek sš, zdej mi pa ni treba več, hvala bogu. če si nekej želiš, povej, ne bit pa potem razočarana ko ne zna brat tvojih misli in vrže stran vse poročne revije, ki mu jih 'strateško' nastavljaš.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Okoli vsega imaš samo en problem in to je ta, da še sama ne verjameš, da se bo vajina pot nadaljevala skupno.

Ne ti ne on nimata resnih namenov ostati skupaj. Oprosti. Čez nekaj let se spomni na moj odgovor.

edino pravilno in fer.