Rodila sem sama, obakrat.
Ce bi se kdaj rodila, bi spet sama.
Meni to enostavno ustreza. Porod je fizicen napor, kjer se mora zenska posvetiti sama sebi in svojemu telesu. Da rodi otroka. Na voljo ima strokovno osebje, ce ga in ko ga potrebuje. Kdorkoli bi bil ob meni, bi me zivciral in oviral.

Ne velja pa to za vse zenske, nekaterim vzpodbuda pride prav.



_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Z mano je bil obakrat in mi je blo lepo, da je z mano. Sicer v prvo, ko bi ga najbolj rabila so ga domov poslali, da naj gre spat, jst sem bla pa tam sama z popadki in čist uboga, ko je prišel zjutraj  nazaj sem pa bla tako zdelana, da se kaj dosti ne spomnim, v drugo je blo pa itak tako hitro, da se nisva niti zavedala, je že bejba zajokala... kaj vem, meni je blo psihično lažje, da je bil z mano:):)


_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

k.tja - ta ideja se mi, pa zdi res vredu.
Ali moram poklicati v porodnišnico, ali se lahko pri G pozanimam glede babice?


_____________________________

26.03 ob 23.32h je tudi zame posijal sonček z imenom Tija :)

Zvezdici, mogoče bi ti bilo tole zanimivo:

http://www.ringaraja.net/prisotnost-doule-skrajsa-porod_2104.html

Ne vem pa, kako prideš do doule.

Zvezdici, najprej ti želim pogum. Verjamem, da si verjetno želiš partnerja pri porodu, jaz ti lahko povem, da moj mož prvič ni upal z mano, ko sem rodila, ker se je vsega preprosto "bal" /vzgoja, kolegi......./. Tudi drugič vem, da bom sama, ampak vem da bom zmogla.

Jaz ga med samim porodom nisem pogrešala, pa verjemi, ni bil lahek /sicer "samo" 5 ur, mapak na koncu vakuum, ker se je sinu ustavljal utrip/. K sreči je bilo potem vse ok.

Mi je pa močno manjkal v porodnišnici, ko se težko vstajala, ker sem bila zelo prerezana in šivana, amapk tu nimaš itak kaj, pride pač lahko v času obiskov...

V glavnem, če si močno želiš spremljevalca/ko, oz. čutiš močno potrebo po tem, da gre nekdo "tvoj" s tabo. prosi kakšno dobro prijateljico, sorodnico, naj te spremlja. Če si želiš vse našteto zato, da bi se bolje počutila, imela občutek varnosti..., potem vsekakor poišči spremljevalca. Če pa se bojiš sama roditi, samo zato, ker si sama in misliš, da te bodo v porodnišnici "pogledali", pa nikar ne skrbi. Jaz sem poročena, pa sem sama rodila, pa je nakaj mojih kolegic tudi samih rodilo, pa v sobi po prvem ododu smo bile 3, ki smo slučajno tudi same rodile. Naj te to ne skrbi.
Včasih je v verjetno lažje funkcionirat sam, kot pa imeti ob sebi kakšnega nervoznega "sekiratorja", da ima potem še z njih dela...

Obe možnosti sta špopolnoma pravilni, želim ti le, da SREČNO rodit, V SKLADU S SVOJIMI ŽELJAMI IN PRIČAKOVANJI, pa predvsem ZDRAVEGA OTROČKA, ZASLUŽIŠ SI GA!

SREČNO!!!

Moj mož najprej ni bil pri meni, ker so babice rekle, da bom rodila čez 3 smene in naj nekam gre. Sicer je čakal v čakalnici... in sem bila med popadki čisto sama, tudi brez babic, ki so me pač odpisale kot novo, ki bo šele čez dolgo časa rodila. Pa ni bilo tako. Čez eno uro je ena babica videla, da sem skoraj na koncu, potem je bila norišnica, kup babic, moža so poklicale notri... in od takrat mi je bilo veliko, veliko lažje. Moj mož je rekel, da v drugo se ne pusti več postaviti v čakalnico, tudi če bo treba vrata zlomiti... Meni je res ful pomagalo, da je bil ob meni, me je zelo spodbujal, me med popadki ljubčkal... ko pa sem bila sama, pa sem samo imela zaprte oči, štela sekunde med popadki in kričala... potem z njim je bilo vse lažje. Tako da jaz brez njega ne bi več želela iti rodit. Ne bi pa tudi namesto moža imela koga drugega, niti mame ali sestre ne, ker se mi zdi, da je dojenček (vključno s porodom) najprej najina stvar...

_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Moj niti slišat noče, da bi bil prisoten pri porodu...

Moj je prvič bil zraven, na koncu je sicer moral oditi  ker je bil carski rez. Tudi drugič bo zraven, vsaj do operacijske.
Drugače mi je šel ful na živce, ne vem zakaj ampak mi je šel.

Drugega npr.mami, sestra, prijateljica pa jaz ne bi želela zraven. Ali partnerja ali pa nič. Tudi če si sam je cool, mi je pa ok to da je videl kaj mora ženska vse pretrpet (vsaj pri mojem porodu je to videl).


Romy

Bil je mož zraven.Prav mi je prišle zelo kljub temu,da sme zelo hitro in brez bolečin rodila pri meni je bilo druga pesem rodila sem v 31.tednu in me je bilo bolj tega strah kako bo z otrokom kot to kako bom rodila.Če bi šla še enkrat bi šel mož prav tako zrav en je komentiral,da mu ni bilo žal.
Bil je pa z mano od začetka do konca.

LP mojca

< Sporočilo je popravil Sulfinija -- 27.1.2010 20:55:26 >

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Hvala punce za vaše odgovore!

Sem se odločila, da bo sestra z mano pri porodu. Se mi vseeno zdi, da je mogoče vseeno fajn, da imam zraven sebe nekoga ki me pozna.
Mi je pa smotano, ker je tudi ona rabila potrdilo, kljub temu, da je ubistvu sama rodila že 4x.




_____________________________

26.03 ob 23.32h je tudi zame posijal sonček z imenom Tija :)

Zvezdici, verjemi, da bo vse šlo ok med porodom, vidiš, d aimamo vsako svojo izkušnjo...
Vem, da ti bo sestra v oporo, držim pesti.

Če se kdaj opogumim oz bolje rečeno premagam strah , bi pri porodu imela zraven mami,ker moj vem da ne bo sposoben nič narediti, kvečjem se mu bo toliko zavrtelo,da bodo imeli več dela z njim kot pa z mano

namesto partnerja sme imela mamo zraven.Bila bi tudi drugič z mano,a sem žal rodila ponoči

pri meni je bil moz zraven in ga bom tudi naslednjic imela ob sebi,ce se bo le dalo...lepse je v dvoje docakati najlepsi trenutek in najpomembnejse bitje na svetu (ce pa ne bi imela partnerja bi sla pac mama ali pa sestra z menoj)...

mi2 s partnerjem bi definitivno sla skupi. v nasprotnem primeru sploh nebi sla rodit. resno. otrok je od obeh in za najine pojme je pac to edina opcija.

seveda je drugace, ce partnerja sploh nimas. v tem primeru bi mi blo cist vseeno kdo je ob meni. ce bi bla sama v tem, pac sama verjetno.

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

baguska bi šla rodit, verjemi
Midva sva bila prepričana, da bova šla skupi in sva tudi šla. Potem pa mož ni kaj dobro prenašal vse skupaj in sem ga po cca 5. urah (2 uri pred porodom) sama poslala domov.

Kakor za koga. Je treba pretehtat. Zdej če partner ne prenese krvi in teh zadev. Saj vem ne vidi se, ampak ni fajn, da bi tam pa zdaj njega reševali. Mene ni motilo, da ga ni bilo zraven, čeprav je otrok od obeh. Si je sicer želel (zamudil je) ampak vedno in tudi tokrat sem ga prašala, če si želi, da ne bom huda, če si ne želi biti zraven. Spet pa odvisno kakšen je razlog, ki ga navede.

Je pa prišel po porodu za tiste tri urce k meni.

Sem pa bila v prvo in zdaj v drugo močno v dvomih ali naj bo zraven ali ne???

In ja, tudi jaz sem rekla, da ne grem rodit če ga ne bo zraven, predvsem zaradi strahu pred porodom in zgodbic, ki jih slišiš kako nesramne so babice...no pa sem glih tako rodila



< Sporočilo je popravil Ploha -- 24.4.2010 19:52:30 >

do mene so vsi bili prijazni pa nobenga nism poznala.
Je pa prišel takoj po porodu nazaj.
Ni pa ga bilo strah krvi, ampak je preveč trpel, ko je mene gledal. In mu je postalo slabo, bruhal je. Ni bilo lušno. Pa drgač ni nek "pizdek". Pač je tko uplivalo nanga.


< Sporočilo je popravil krtačka -- 24.4.2010 19:56:22 >

krtaca - normalno da bi sla rodit. ceprav najraj nebi. ce ga je ze naredu, pa nej bo se zraven pri porodu ne? zakaj bi bla sama, ce je otrok od obeh.

ploha - se strinjam da nebi blo fino da tam skupi leze. no, moj dragi je tak da mu to ni predstavlja nobenga problema. seveda mu novorojencki, takoj ko priletijo ven iz metarnice niso niti najmanj vsec, ampak ob rojstvu svojega otroku bo pac potrpel. za voljo sebe, ne zaradi mene. in jaz ga nebi mela zraven zaradi sebe in svojega strahu, ampak nimam niti pravice da mu nebi pustila, ker je otrok ravno toliko njegov kot moj. seveda je pa odlocitev toliko njegova kot moja. ampak jaz ze nekako moram bit ne? :-)

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Jaz bi rada da bo moj mož zraven, tudi on si želi, če bo pa takrat zadržan ali pa kaj drugega vmes pa ne bi nikogar drugega zraven. Je pa rekel, da pri rezanju popkovnice in podobno ne bo sodeloval 

Jaz tudi ne bom šla sama, ampak bo možek z mano..če mu ne bo za zdržat, bo pač šel ven. Se mi zdi, da se bom veliko bolj sigurno počutila, če ne bom čist sama.

z mano je bil moj partner....pa ne zato,da bi se bala poroda ali bolečine,ali da ne bi zmogla sama......ampak je pa le fajn občutek,ko imaš ob sebi svojga domačega in da je on prvi ki vidi in prime otročka....da se povežemo...

Midva sva bila tako dogovorjena, da se bo odločil sam, ko bo do tega prišlo. Seveda sem želela, da skupaj opraviva z materinsko šolo in je bil priden vsakokrat, čeprav mu kaj ni pasalo 
No, imela sem sprožen porod, tako da sva vedela kdaj bo. Zjutraj me je v porodnišnici odložil, ampak je prišel že čez 2 uri nazaj, predno sem ga uspela poklicati, kakor sva bila dogovorjena. Bil je z menoj celih 15 ur, ker sem imela res grozen porod,......... in ja, v tistem trenutku sem bila vesela, da sem imela nekoga s seboj, saj me je zavest na momente že malo zapuščala. Tik pred finalom pa sploh ni bilo časa, da bi si kaj premislil , je prišla babica in cela zdravstvena ekipa, so mu okoli zavezali nov zeleni plašč in ga opremili z rokavicami. Ko je tamali prišel ven, pa škarje v roke in je prerezal popkovino - babica ga splh ni vprašala, ampak ga postavila pred dejstvo Je preživel, čeprav bi do takrat vsakdo, ki ga poza, dal roko v ogenj, da tega ne bo nikoli storil, ker on pa kri . In še danes je ponosen na sebe in seveda na to, da je prvi crkljal malega, ker so mene naprej štimali.
Če bi še imela kakšnega mulca verjetno sploh ni variante, da ga poleg ne bi bilo.
Kot rečeno, meni je bilo glede na zaplete pri porodu, ki so sicer bili pričakovani, super, da je bil in zmogel biti ob meni. Če pa njega ne bi bilo pa bi bila rajši sama. Se mi zdi tako intimen dogodek (no, če odmisliš celo zdr. ekipo ), da koga drugega ne bi jemala s seboj, tudi mame ne.......

lp