z mojim :love: se skoz kregava in to za take malenkosti da se mi bo zmešal
vam povem kaj je blo dons pa mi povejte če je to normalno
dons sm spala pr njemu. že včeri zvečer sva se skregala in sva skregana šla spat, jz sm zaspala v solzah
dons zjutri je začel 5 čez 6 zvonit mobitel.on se ni zbudu sm se jz javla
je klicala njegova sestrca (13let) iz sosednje sobe:) če jo bo pol lohk pelu v šolo 5čez pol 7 tko k sta se zmenla. zbudim jz :love: in reče da bo
ok jz se vležem nazaj in spim dalje
se zbudi 10 čez pol 7 in ugotovi da je sestrca že šla s kolesom
in seveda se začne pizdit (oprostite izrazu sam ne vem bolšga) name kako sm lohk zaspala, da on se je name zanašu, itd.
in pol sm jz ustala, se oblekla in sm šla domov
zdj mu je ful žal sam jz tega ne mislm več prenašat, k je vsak dan tko, da se za vsako stvar spičiva in zmeri sm za vse jz kriva
če bi on mene prosu če ga lahko zbudim bi tud ga in ne bi zaspala
tko mi ni pa nč reku in jz sm zaspala nazaj
zdej je lih pršu pred hišo
se mi hoče odkupit
sam se bo mogu fuuuuuul potrudit da mu bom oprostila vse skupi, k s tem dons je šol pa čez mejo
napište kaj vi mislte k jz ne vem več kaj nej nardim
dva mesca nazaj bi lohk enostavno šla, zdej pa nisva več sama in ne gre kr tko
caw caw

Čaki mal - kako nista sama? Če prav razumem - sta fant in punca - ker nista več sama, sklepam, da imata otroka. In živita narazen?

Odgovor je pogovor.

ja verjetn nista sama zato k ga ma u trebuhu :zmeden2:

živita pa narazn ja

ah ka ti jst vem. pride obdobje ampak to obdobje mora minit - če te bo skoz za vsako stvar obtožval ne vem no.. sori kavo morm spit.:(

Čist tko... mal berem za nazaj tvoja vprašanja. Mislim, da vidva marsičesa nimata razčiščeno in da vaju je tale dojenček mal ornk prehitel.

1. si nezaposlena, se nočeš zaposliti (ker maš slabe izkušnje), tvoj bi rad da se zaposliš (kar je men čist logično).... evo problem št 1 zakaj se kregata (veliko parov se krega edino zarad denarja)
2. se nameravata poročiti in si ti čist v to padla in gruntaš in gruntaš kako za nič denarja spedenat poroko.... evo problem št 2 za kreganje
3. živita vsak pri svojih starših.... kje boste pa potem živeli kot družina (pišeš da mata oba velike družine, ki vama ne morejo prav veliko pomagati.

Jaz mislim, da tale prepirček odraža eno goro stvari ki so zadaj, tako da malo razčistita tele probleme, da ne bosta na koncu sam en drugmu najedala.

Ja no, pa nej še ena reče da pri 19 ni prezgodi za otroka. Oprosti - ampak ponavad je fajn da najprej med sabo poštimaš pa se pol odličiš za otroka... ampak zdej je kar je... se boš mogla pač znajti v nastali situaciji!

Jah ni ves point v letih...eni majo zlo zgodi postiman...moja prjatlca je stara 20 in veselo pricakuje narascaj...je zelo druzinska in ima razciscene pojme v svoji glavi....svakinja po drugi strani pa pri 23 se cist negotova...torej leta ne igrajo nobene vloge..

Vaju je ocitno otrocek res prehitel...in zdej sta pristala tam,kjer je blo ocitno,da bosta...treba se bo ornk pogovort in sprejet dolocene zadeve...ne ne vama ne bo slo nikakor skup...

Nista še zrela za skupno življenje za resno zvezo.
Enega al drugega grabi panika:zmeden2:

Tut jaz sem tuki dobila en slab občutek. Jaz sem bla stara 20 let ko sem rodila. Tudi naju je dojenček malo prehitel. Bla sem še študentka, moj pa ravno v pridobivanju zaposlitve. Ampak sva nepoštimane stvari kar hitro poštimala in se vzela v roke. Predvsem pa sva se preselila skupaj, da sva lahko ugotovila kako bova uredila skupno življenje - preden se je mali rodil (ker pol je blo kup drugih stvari za uredit :)). Imela pa sva eno sobo (prej je bla to moja otroška soba)in kopalnico sva si delila z mojo sestro. Kasneje sva si uredila še kuhinjo, ... ker takrat nisva imela denarja. Sedaj pa nama gre kar v redu.

dajta se vidva mal u roke vzet. dojenček bo vsak čas tu in za tamajčkene je treba poskrbet. brez izgovorov. takoj. kam se vama mudi s poroko? saj se lahko kasneje poročita, če pa že vztrajata na čimprejšnji poroki pa bejžta vidva s pričami in to opravite. hitro, učinkovito in poceni. zdaj je najbolj pomembno, da spleteta varno "gnezdo" za vajinega dojenčka. in čisto nič drugega.

če se bosta pričkala o takih malenkostih in se potem lovila, kdo bo komu odpustil, kako se bo kdo komu odkupil itd...to je otročje obnašanje.

Saj si prav naredila, ko si šla. Ne more on nate prenašat svojih odgovornosti. Meni se pa zdi, da je pri vseh parih na začetku skupnega življenja težko, ker čisto vsako malenkost, od postavljanja zobne krtačke naprej, do obešanja cunj na balkonu, smo navajeni vsak na svoj način počet. In vse te malenkosti je treba v skupnem življenju prilagodit, spoznat. To pa traja nekaj časa. Saj bo, samo čas rabita.

se podpisujem pod kar vse poste...vaju je tale dojenček totalno prehitel in zdej ne vesta kako in kaj...se mi zdi da ti je pajaca še najbolje napisala kje je problem....vzemta se mal v roke....ti pejt delat, dokler je še šansa....pa mal našparat, ker dojenček bo marsikaj potreboval....poroka pa komot počaka, drugač pa vidva pa priče ....najceneje ...pa razčistita mal s fantom kako pa kaj ...pa velik sreče

Nimam nobenega pametnega nasveta hočem vas samo vprašati kam pelje ta svet ker se OGROMNO ljudi samo prepira in prepira.Pa nikogar ne obtožujem ker sem tudi sama včasih v podobnih situacijah ampak srce me boli ko berem toliko slabih stvari.

Dajmo se imeti radi in biti družina!

Tina, se strinjam s tabo. Men se zdi, da se kar vsi med sabo neki pričkamo...Če govorim s kolegicami, majo vse iste probleme v vezah. Pomoje je problem tud v tem, da enostavno nimamo več časa en za drugega in se nekako odtujimo od možkov in pol grejo stvari sam navzdol. Ko si na porodniški se posvečaš sam otroku, mož dela cele dneve in na koncu dneva si enostavno tok utrujen, da si rečeš sam lahko noč.Pomoje je tko, sam vsak ima pa svojo razlago ...

Jaz mislim, da je problem v tem, ker je življenje, sploh ko imaš majhnega otroka, zares težko. Ženske nismo več pripravljene samo popuščat, pa tudi ne vse same delat, tako kot so to naše mame. Moški so itak že sami s sabo preobremenjeni, imajo za njihove pojme dela čez glavo. Pa smo tam, kjer ni sonca.

TD težka debata. Lahko debatiramo, pišemo, si nekaj želimo.. ampak mislm da ns vsakodnevne stresne situacije in pospešen ritem življenja pripelje tudi do takih stvari :zmeden: Mislm da je neizbežno in če se nebi sm in tja kdaj skregal bi blo življenje preveč monotono, dolgočasno.. tko pa se mamo pol še bl radi.. ne vem no sej maš prou - mejmo se radi - pa sej se mamo in zaradi okoliščin je pač žal tko, da se vedno znesemo nad bližnjim, običajno pa je to partner k je najmanj kriv.:ups: Ok ne rečm vsakodnevne žaljivke in tepeži in dretje.. to se nebi smel dogajat.. mah ka pa vem svet je tko narjen in če si ga sami ne bomo polebšal bo pač tko. Sam laži je neki govort k narest.:(

Veš kaj... sam bistvo je, da se ti poznaš preden maš otroka. Da ni to vse na pofočk. Če nikol nisi z nekom živel, potem te čaka polno prilagajanj ko začneš skupno življenje... in če v to prilagajanje že takoj uleti nek nov problem (nezaposlenost, bolezen, dojenček) je to prilagajanje še toliko težje.

Moje mnenje je, da bi moral vsak par najprej eno leto živeti skupaj, da se spoznata v vseh letnih časih. Po tem letu pa že vidiš, a je smiselno nadaljevati in v to vplesti še poroko pa otroke, al se res tko zlo ne kapiraš da je najbolj it narazen.

Ker če vse skup zmešaš... ja pol ni čudn da jih gre tok narazen pa se jih tok krega... ja sej je logika... če se pa nisi poznal in nisi že prej ugotovil da ne gresta skup.... ja pol so pa otroc, pa se stvar zakomplicira.

Sam kar je je.... Petra bo mogla stvari mal razčistit, pa če se bosta skup uzela bo šlo. Sam če morta poleg svojih problemov skrbet še za druge ljudi (sestrice vozit v šolo.. ja tak lep vreme je, naj gre peš) pol to ne bo šlo. Pač če hočta bit družina naj to postaneta... in pol naj jima bo pomembno onadva... pol pa šele ostali. Oz onitrije. Tko pač gre.

Jaz tudi mislim, da ko se ustvarja družina je potrebno ostalim postavit neke meje (ampak to morata narediti skupaj)Sestrice, mamice od enega ali drugega, očetje - se počasi razporedijo po drugem vrstnem redu kot je to bilo pred novo družino.

Odrastita!

vsak naj za svoje obveznosti poskrbi, če je tvoj obljubil prevoz, potem naj to stori. Kaj k temu paše, mora vedet sam!

Ti se pa nehaj sekirat, raje bodi bolj samozavestna in si ne dovoli takšnega komuniciranja in napiz...

Če bo to enkrat dovolila, boš poslušala tudi drugič, tretjič. Povej mu, da naj ne prelagat krivde za svoje obveznosti, ampak naj raje prizna, da je zaspal in se sestrici opraviči! Naslednjič se ne javljaj na njegov telefon. Vse malenkostne težave lahko rešuješ po podobnem kopitu, nikar se pa ne pregovarjaj in kregaj, veliko živcev gre in slabe volje. Življenje je prekratko!;)

najprej bi rada sam par stvari razložila pol pa naprej
nism se javla na njegov telefon k je tamala klicala na mojga, k ga je mel moj :love: izklučenga. drugo-do šole ma več k pet kilometrov, tko da za peš je mal dolga, pa tud to ji ni problem, sam ker ji je on reku da jo bo pelu je seveda računala nanjga
nikol nisva dolg skregana, zmeri hitr en od naju popusti-je pa res da sm večinoma to jz, sam se pa tolkrat kregava, da sm jz nakonc z živci
drgač pa če nama rata dan prežvet ne da bi se skregala vsaj enkrat (kar je zlo redko) se ful dobr razumeva, res je prov sanjsko vse skupi. ful ga ljubim, on tud mene ful, sam preveč sva si podobna.
pa jz sm nažalost žže na začetku dopustila tako obnašanje in zdej se skor ne da več popravt
glede poroke je pa tko, da sva se tud že pogovarjala če bi se pol kasnej poročila, sam fora je v tem, da mam jz fuuuul verne starše in bi njim ful velik pomenil, da bi se poročila preden bi se otrok rodil
jz sm bla dons na dveh razgovorih, jutr mam še enga, zdej pišem še eno prošnjo, pa pol jih morm še ene par napisat
sj jz vem da se morm zaposlit, uno vprašanje zadnjič a se splača je blo predvsem zato, k mi je ena rekla, da če sm zaposlena sam par mescov pred porodniško, da se mi sploh ne splača k ne bom dobila nč več k če nism zaposlena in me je pol zanimal kako je s tem
ja nč
upajmo da bo tud moj :love: ugotovu če mu kej pomenim, in da bo ratal mal bol razumevajoč
caw caw

Petra... dej tole preberi še 1x prosim:
... drgač pa če nama rata dan prežvet ne da bi se skregala vsaj enkrat (kar je zlo redko) se ful dobr razumeva, res je prov sanjsko vse skupi...

Jaz vajo res ne zastopim! Kam pa pelje tak odnos, da se vsak dan skregaš. Pa dajta se vzeti v roke no. Ali se vama ne smili otrok, kam bo prišel? Nimaš pojma kako so otroci občutljivi. Midva se ne skregava nikoli - v 14 letih kar sva skupi se enkrat nisva tako skregala, da ne bi govorila ali pa da bi se drla en na drugega in se obkladala z žaljivkami - ampak tamala začne vedno jokat, ko jaz pi***m za volanom (mam navado velik trobit pa komentirat promet). Zadnjič sva se pa z možem nekaj glasno pogovarjala, daleč od krega, pa je spet začela jokat... potem veš kako so občutljivi in gledat starše ko se kregajo je najhuje.

Pa še kar se tiče poroke - po krščanskih zgledih naj bi šla nevesta nedolžna v zakon - kar pa dandanašnji ne gre (skoraj) nobena, zato se mi zdi mem zaradi vere se poročat noseč, prav tako mi je mim, da se greš poročit zaradi želje staršev.

Pa vso srečo - jo bosta kar precej potrebovala!

Definitivno se podpišem pod viv in Pajaco. Vem kako zgleda, če pri 19h zanosiš, z fantom še ne živiš skupaj zato ne veš kako bo. Sredi nosečnosti sem se preselila k njemu, pol pa kregi, pa še otrok, pa služba... pa pol še en otrok, pol je blo pa dost, pa sem šla. Ne nared tega, sicer je delno že prepozn, ker je en otrok na poti, pa glej da ne bosta tako dolg flikala kot sem jaz, da je bil še en otrok, pol sva šele vse razčistila in videla, da nama skupi ne gre več. Zdaj mam drugega moža, z njim že 1 leto starega fantka, ampak sva prej živela 1 leto skup, pol sem zanosila, rodila, pred enim mesecem sva se pa poročila. Zdaj je vse SUPER!

Upam, da bosta pametno rešila.

viv ma čist prov, jest bi samo to še dodala glede poroke...
vidva se bosta poročila ne starši, jaz se na vajinem mestu ne bi poročila, prvič je strošek, drugič pa kot mama samohranilka boš imela več ugodnosti, pa še zelo sta mlada, vsak dan se skoraj kregata... raje gradita na vezi, da ne bo nepotrebnih razhajanj :zmeden2:, če hočeta kdaj it narazen, lahko še vseeno spokaš in greš, ko je tle poroka in potem ločitev je vse skupaj malo bolj zakomplicirano... najprej sploh pridita do tega, da je to res kar želita, da lahko živita skupaj...

Evo me veseli da še kdo razmišlja podobno. Najbolj sovražim to dvoličnost... sem ful verna... ampak sem noseča in zato se moram poročit. Če bi bila tako verna bi pač počakala do poroke in je. Če se pa poročiš zarad staršev je pa men ful neumnost.... halo zakaj pa. Človek se poroči če mu tako paše, ali pa se ne poroči, ne pa zato ker se vsi drugi poročijo in ker starši to hočejo.

Kar se tiče pa kreganja... midva nisva tako zgleden par kot viv in sva se kdaj počla, ker pač sva bolj eksplozivna kot viv in včasih najprej sikneva in pol pomislva, ampak dejansko pa minejo tedni ko se ne skregava in mi sploh ni logično da bi se vsak dan skregala..... to ni to.

Je pa res to, da pri 19tih razmišljaš popolnoma drugače kot pri 31. In meni ni pomembno samo to da se imava rada in je sansko ko se ne kregava, ampak tudi to da se spoštujeva, si pomagava, se podpirava in vsak izpoljnjuje svoje obljube drugim (ne pa da jaz nekaj obljubim pol pa izklopim telefon)

Tako da verjami da ti želimo samo dobro, ampak mičkeno sta še zelena in ful stvari vaju še čaka v življenju in kreganje zarad malenkosti že sedaj ne bo prineslo nič dobrega.

Si pa naredila osnovno žensko napako.... nikoli se ne sme v vsem popuščati moškim.... ker pol je vse po njihovo. Sklepajo se kompromisi, enkrat v eno, drugič v drugo smer.... tko pač gre v neki vezi. Čim je vse v eno smer, je drug logično nezadovoljen.