sem bila v podobni situaciji pred 3 leti, čeprav sem bila "šele" v 14t.
meni so delali normalni splav, sem sicer morala na komisijo, ampak seveda glede na situacijo (vprašljivo zdravje otroka), ni bilo nobenih zadržkov. moram rečt, da je bila sicer grozna odločitev, ampak sem jo precej "zlahka" sprejela, ker sem vedela, kako življenje bi ta otrok imel, če bi nadaljevala z nosečnostjo...

kako je s temi zadevami v 18t res ne vem, ti svetujem, da se pogovoriš s svojo gin., ti bo verjetno vse uspela razložit, ali pa tisti v spec. ambulanti za rizično nos. vsaj pri meni je bilo tak, res pa je, da vseh podrobnosti posopka in kaj se zgodi pol, sploh nisme hotela vedet, je bilo že tako preveč boleče za dušo vse skupaj.

vso srečo vnaprej in pazi nase...  

aja, no pa da boš vidla, da se lahko tud vse dobro konča kljub takim bolečim izkušnjam... po vsem tem, se mi je leto in pol kasneje le uresničila želja - rodila sem zdravo deklico, zdaj pa pričakujem že naslednjo . tako da držim pesti tud za tebe...


< Sporočilo je popravil MATEJKA_ -- 27.11.2009 9:08:40 >

bodi močna... z mislimi sem pri tebi
tako hudo mi je... ko berem takšne poste in sočustvujem s tabo, ribico. in ostalimi ki so dale skozi takšno težko preizkušnjo


< Sporočilo je popravil RAKICA2007 -- 27.11.2009 9:31:40 >

Kratka samo v podporo... verjemi, da si je bila to tvoja najtežja odločitev in da si se pravilno odločila!

Kratka drži se!!!

Joooj Kratka, sem šele zdele prebrala. Zelooo mi je hudo zate. Pošiljam ti en kup  za podporo. Vem, da ti je zelo hudo in težko. Tukaj smo ti na volje, če bo želela kakšen pogovor. Drugače pa pogum v roke in par  za v prihodnje. Ne obupaj 

_____________________________

Moj sonček Mark je na svet prišel 3.6.2010 :))

Kratka - zelo mi je hudo zate in tvojo

Bodi močna

Žal mi je, da moraš tudi ti po tej poti... Pol leta nazaj sem imela podobno izkušnjo : trisomija 18 in omfalokela...:((( UPN v 23.tednu...težka je.. se še pobiram. Sem pa enkrat že zelo podrobno napisala kako je bilo: http://www.ringaraja.net/forum/m_4214567/mpage_1/key_/tm.htm

Drži se.

Kratka  
jaz sem bila noseča 18t, 3dni ko sem imela reden gin. pregled. Ko moja gin. ugotovi da naši pikici ne bije več srček.Obe sva jokali  takoj me je poslala v porodnišnico, še enkrat naredijo UZ, in ker sem bila na tešče me takoj pošljejo na oddelek. Jokala sva celo pot od Zd, v čakalnici ( vsi naju gledali, mi ni bilo mar...srce se mi je trgalo, košček po košček  no na oddelku mi je gin. dala štiri vaginalne tablete ( ki so precej velike ) in me pošljejo v sobo, sledi čakanje in čez štiri ure dobim tabletko v usta ( mislim za sprožitev popadkov) Cel ta čas sem samo jokala in jokala...bolečin nisem imela, tak čuden občutek, kot da me napenja. In ko je minillo približno šest ur sem začutila pritisk in porodila sem našega drugega angelčka  brez kakšnih hudih bolečin ( razen psihičnih)
na mojo srečo se je vse hitro končalo, in velika hvala osebju ki so dovolili možu da je bil cel čas ob meni. No zadeva se je malo zakomplicrala z posteljico, katera ni hotela od mene in sem morala vseeno na abrazijo. Do takrat sem izgubila zelo veliko krvi, jim tudi že skup zlezla. Drugi dan sem šla domov, brez večjih krvavitev in bolečin. Detece je šlo na histološke preiskave in je umrlo zaradi ovite popkovine okoli vratu  ni nam bilo usojeno da se srečamo na tem svetu.
Vem da je hudo in hudo bo še nekaj časa. Meni je jok pomagal, ampak še vedno pomislim na to kakšen trebušček bi imela sedaj
Zdaj smo pa spet v veselem pričakovanju in upamo na najbolje, veva da bova čez devet mesecev držala zdravo štručko v naročju.
Drži se

Kako hudo je brati vaše izpovedi ... Tako zelo žal mi je, da se dogajajo take težke stvari ...

Sem pa že pred časom gledala oddajo o otrocih, ki do jih mame donosile in rodile, kljub temu da so jih zdravniki odsvetovali. Najbolj me (takrat) šokorala izjava mamice že nekaj letne deklice, ki je rekla, da zdaj ve, da je ravnala povsem egoistično, ko dvoji deklici ni pustila, da gre. ker si jo tako zelo želela, je donosila, čeprav je vedela, da deklica ne bo imela normalnega življenja, da bo hud telesno in duševno zaostala. Takrat si je le želela, da jo ima. Zdaj vidi, da ste ni naredila usluge sebi, še mnaj pa otroku.

V upanju, da se vam vsem posušijo solze, da vas vaši angelčki čuvajo ter da srečne kmalu držite v naročju scoje otorčke!




_____________________________

TDAT - štirje prestopniki!

Tako me stisne pri srcu, ko to preberem. Ne razumem zakaj morajo eni to dat skozi. Prehudo je, žalostno. Upam, da se vsi enkrat srečamo z svojimi angelčki.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Tudi moja pikica se je poslovila v 23 tednu...zaradi hydrocefalosa...težko je, sploh ker sem potrebovala tri dni, da sem jo rodila...bilo je grozno, vendar se teh trenutkov prooda sploh ne spominjam več, pa čeprav je bilo to letos aprila. Mislim, da je narava pri meni tako poskrbela, da se bolečine in vsega zraven nekako ne spomnim več. Vem samo, da je bilo, da je bolelo, drugaga pa ne. In tudi sedaj, ko sem znova noseča sem nasmejana, čeprav sem mislila, da se bom neprestano obremenjevala s tem. Ne rečem, da moje Zoje ne pogrešam. Vsak da se spomim nanjo, tudi jokam še vedno. Vendar vem, da je v vsakem slabem nekaj dobrega...To hočem povedat: glavo pokonci vse punce, ki ste mamice  , le ti nas pazijo in pomagajo, da jih prebolimo, a ne pozabimo.

Kratka, bolje bo boš videla, vsak dan...in kmalu bo nova pikica pod tvojim srčkom. Sem bila na tvojem mestu, pa so me drugi tolažili in lepo je, ko sem sedaj jaz v vlogi tistega, ki napoveduje lepe stvari!!

Drži se!! Če pa kaj rabiš, nasvet ali kaj, pa mi lahko pišeš...

Kratka, drži se

kratka - želim ti, da se zate vse konča kot se mora. Včasih pač malčkom ni usojeno in vsaka tolažilna beseda bi bila odveč. Vsak v sebi mora kaj takega predelat. Samo za v bodoče naj te ne postane strah...

Angel

Kratka  kar solzne oči imam ko berem vse to. Drži se, in bodi močna,

Kratka..

Kratka, mnogo nas je, ki jokamo s tabo. Drži se!

kratka, če si že imela poseg...upam, da je minilo hitro in brez zapletov. in močno stiskam pesti, da kmalu zopet ugledaš plusek in poviješ zdravo detece

moram napisat še to, da ko sem zadnjič brala vaše zgodbe, me je trgalo in sem se tako zjokala, kot že dolgo ne... si sploh ne predtavljam, kako hudo vam je bilo in vam mora biti ob spominih....res vam želim vsem vse dobro in naj se kaj takega nikoli več ne ponovi...

Kratka in ostale...


sočustvujem z vami

iskreno sožalje

Hvala vsem za vse lepe besede, objemčke in pozitivne misli...10.12. se je poslovila po 20 urah groznega mučenja. Sedaj sem že doma. Težko je ful, ampak nekak bo treba to dat skos. Pogrešam jo  ...

_____________________________

od 10.12.09 najina pupa spančka med angelčki :(

kratka,
zate in naj čimprej spet posije sonček za vaju!

kratka

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Kratka  . To je vse kar ti lahko v tako žalostnem trenutku ponudim  .

_____________________________

Pa je prišel! Najin Maj - 6.5.2010