Nekateri zaradi tega....

»Doma nimamo televizije, novice poslušamo na radiu ali po internetu. Odkar ne gledamo televizije, smo se začeli več pogovarjati in predvsem več brati. Reči moram, da se je od takrat kakovost življenja dramatično povečala.«

Zaradi pozitivnih izkušenj iz svojega otroštva, kvalitete življenja, če hočete tako imenovat . Najine finance sicer niso bajne, vendar en star tv bi si lahko privoščila, saj ga dostikrat dobiš zastonj, če ga le hočeš , elektrike pa tudi ne požre toliko, da ne bi mogla plačat, čeprav je relativno velik porabnik.

Zato, ker se mi zdi, da ko je človek utrujen, se hitro poči pred tv in obleži, ko bi lahko kaj bolj pametnega počel.
Zato, ker sem v otroštvu počela svega i svačega in me je to zelo veselilo, se mi zdi, da mi je dalo veliko (znanja, širine gledanja in veselja in predvsem radovednosti), prijateljice pa se niso mogle načudit, kako preživim brez tvja. "Ja, kaj pa delaš zvečer?" ("berem, rišem, se igrava z bratom...") "Ja, kaj pa delate skup?" (ta mi je najhujša - veliko sošolk si dejansko ni predstavljalo preživljat časa doma s starši brez tvja... moj odg. je bil, da se pogovarjamo in beremo. Njihovo začudenje: "Ja, o čem se pa pogovarjate? pa kar vsak dan, ali kaj?" - no, to je vsekakor razlog . Bi rada, da mojim otrokom ni čudno, da se VSAK dan pogovarjamo .)
Zato, ker je valjanje s tamalimi po tleh po moje vseeno boljše kot valjanje pred tvjem. Saj včasih čisto paše dat živčke na pašo, ampak se mi zdi, da se hitro navadiš in če nekaj skupaj gledate kljub vsemu niste z mislimi en pri drugem, ampak pri filmu - pa kakorkoli obračate - tja je obrnjena pozornost, ne pa en v drugega!
Zato, ker se mi zdi, da je tako kvaliteta življenja večja, ja. Se spraviš delat kaj, česar se sicer ne bi.

Vsekakor sem prepričana, da zato prebereva več knjig, tudi tamali jih več prebereva in imava več hobijev. Gotovo se več pogovarjamo, če zvečer ni ene zvočne kulise s sliko.Meni je to vedno prav prišlo: da sem vedela stvari, ki jih drugi niso, da sem prebrala več, da sem poizkusila več različnih stvari, da sem imela čas za marsikaj. Saj sem vseeno vedela, kaj so to smrkci , še posteljnino sem imela tako

In nikoli me ni nihče izločil iz družbe zato, ker nimamo tvja. Samo čudili so se in spraševali zakaj ne. Kot da moraš imet razlog, da nečesa nimaš - po moje moraš imet razlog, da nekaj imaš! Kot če bi vas vprašala, zakaj zaboga nimate sladoledarja (aparata za delat sladoled), ko je pa to vendar popolnoma esencialna zadeva! Zame ja, za vas pa verjetno ne . Torej, nimamo ga zato, ker ga ne rabimo.


Res je, imamo. Ampak je razlika. Tv samo prižgeš - en knof, pa je. In se znebiš otroka za pol urce. Na računalniku (vsaj na najinem) je to malo daljši proces in vsaj jaz si 3x premislim, predno se mi da vse skup iskat - kje mamo risanke, pa itak hoče, da jih gledamo skup, pa potem naštimat laptop tako, da se vidi, pa da se ne da dotaknit, sicer bo vsaj ena od njiju takoj izklopla zadevo, ker pač skoraj vsak gumb nekaj naredi, itd, itd... Skratka ni tako lahko, vsekakor nisi v sekundi fertig. Poleg tega nimamo kavča in je treba na tla našitmat nekaj, da bomo ležali, itd... Tako da se je z računalnikom ne morem rešit . In tudi če rabiš mir za 10 minut, se ti račkota ne splača rihtat zato - maš že narejeno prej, predno vse naštimaš. vsaj pri nas je tako.

isto velja za naju. Še vedno gledava recimo Razočarane gospodinje vsak teden, takoj ko pride nova epizoda gor, ja. Ampak pogledava tisto - 40 minut in to je to. Potem se pa pogovarjava ali pa crkljava ali pospravljava ali on načrtuje svoj vrt, jaz pa šivam, recimo. Če bi gledala po tvju, bi gledala občutno dlje - prvič zato, ker so vmes reklame in traja zadeva vsaj 1 uro, drugič ker se nama ziher zmatranima zvečer ne bi dalo dvignit riti tisto sekundo, ko je konec - in bi gledala naslednjo stvar, pa tudi če nama ne bi bila tako všeč.
Se mi zdi, da večina ljudi tako funkcionira - če imate vi železno disciplino, čestitam, večina je pa vsekakor nima, vsaj kolikor vidim po domovih s tvjem. Tako pa teh pasti ni - ko pogledaš tisti film, ki si si ga izbral, se zadeva konča - in ni prav težko pospravit račkota in it počet kaj drugega. kaj pa naj? Gledaš tisti črni ekran ali pa še enkrat od začetka isto stvar? Pač greš počet nekaj drugega- na tvju je pa vedno nekaj za tem... In večina obsedi in gleda. In potem me sprašujejo, kje mam čas za to pa to naredit

ronja je to tko dobr napisala, da se ne bi mogla bolj strinjat 

tudi mi po pol urce preden gre v vrtec..mama vsaj kafe umiru spije,se spedena
pa potem ko pride domov,sploh če je siten in v vrtcu premal spal in ko je grdo vreme,da gremo not....tudi pol urce
in pa zvečer pred spanjem pol urce
mah meni se ne zdi strašno,mu pa več kot to ne dovolimo
se pravi 1,5 ure na dan je dost.
je pa odvisno kaj otrok gleda.(naš gleda pri 3 letih:tom&jerry,backa,ledena doba,pinkpanter,smrkci,nodi-tu in tam,smo imel pri 2 manijo nanj ,kako golico pogleda in zraven poje ,volk in 7 kozličkov,....).

Res je, imamo. Ampak je razlika. Tv samo prižgeš - en knof, pa je. In se znebiš otroka za pol urce. Na računalniku (vsaj na najinem) je to malo daljši proces in vsaj jaz si 3x premislim, predno se mi da vse skup iskat - kje mamo risanke, pa itak hoče, da jih gledamo skup, pa potem naštimat laptop tako, da se vidi, pa da se ne da dotaknit, sicer bo vsaj ena od njiju takoj izklopla zadevo, ker pač skoraj vsak gumb nekaj naredi, itd, itd... Skratka ni tako lahko, vsekakor nisi v sekundi fertig. Poleg tega nimamo kavča in je treba na tla našitmat nekaj, da bomo ležali, itd... Tako da se je z računalnikom ne morem rešit . In tudi če rabiš mir za 10 minut, se ti račkota ne splača rihtat zato - maš že narejeno prej, predno vse naštimaš. vsaj pri nas je tako.

isto velja za naju. Še vedno gledava recimo Razočarane gospodinje vsak teden, takoj ko pride nova epizoda gor, ja. Ampak pogledava tisto - 40 minut in to je to. Potem se pa pogovarjava ali pa crkljava ali pospravljava ali on načrtuje svoj vrt, jaz pa šivam, recimo. Če bi gledala po tvju, bi gledala občutno dlje - prvič zato, ker so vmes reklame in traja zadeva vsaj 1 uro, drugič ker se nama ziher zmatranima zvečer ne bi dalo dvignit riti tisto sekundo, ko je konec - in bi gledala naslednjo stvar, pa tudi če nama ne bi bila tako všeč.
Se mi zdi, da večina ljudi tako funkcionira - če imate vi železno disciplino, čestitam, večina je pa vsekakor nima, vsaj kolikor vidim po domovih s tvjem. Tako pa teh pasti ni - ko pogledaš tisti film, ki si si ga izbral, se zadeva konča - in ni prav težko pospravit račkota in it počet kaj drugega. kaj pa naj? Gledaš tisti črni ekran ali pa še enkrat od začetka isto stvar? Pač greš počet nekaj drugega- na tvju je pa vedno nekaj za tem... In večina obsedi in gleda. In potem me sprašujejo, kje mam čas za to pa to naredit

 če ga pa nimaš, prišparaš čas s tem, da ne odgovarjaš na vsako besedico pol strani.
Hec, Ronja, hec. 


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

naša gleda samo v soboto in nedeljo živžav - kako dobro urco soboto in nedeljo in to je povečini vse od risank. pa tudi na računalniku ne igra igerc. pač se otroku več posvečamo. verjamem da je lažje otroka postavit pred tv, pa naj gleda risanke ali pa  dat kako igrco na računalnik, starši pa imajo mir - poznam tudi take. je pa verjetno razlika ali se živi v bloku, ali v hiši, kjer so otroci sigurno več zunaj in na zraku. 

Hehe, v tej šali je veliiiiiiko resnice . Se strinjam, da bi lahko bila precej bolj produktivna- in bom hočeš-nočeš morala bit, ko bom v službi . Ampak do takrat pa uživam, hehe. Pa upam, da ima še kdo kaj od tega...

Je pa res, da je računalnik fajn, ker ima pavzo - pišeš, ko imaš čas, ko se malidve zaigrata in takrat navadno jem (ja, res je, jaz veliko jem, hehe). Pa vmes se lahko igraš z njima, tako spotoma: Ronja nekja skuha, ti vzameš, in poješ medtem, ko bereš, natipkaš, pa ko gre ona v "trgovino po mindine" (mandarine), recimo . Seveda lahko to delaš tudi pred tvjem, samo tam zgodba teče dalje in veliko ljudi ne prekine popolnoma svoje pozornosti (tudi če tu berete). Pa tudi tv začnejo prej tudi otroci gledat, rr pa ni tako zanimiva .

Jaz čisto priznam, da se ne ukvarjam vsako minuto z njima in se mi zdi to tudi prav - da se čim bolj navadita sami zabavat, ker jima bo to v vrtcu še kako prav prišlo, da ne bosta navajeni, da ju nekdo skoz animira (saj vem, da jih vzogjiteljice lepo vodijo, vendar je skupina vseeno tako velika, da je fajn, če otrok ne rabi 100% pozornosti). Vendar se mi zdi, da če se sami zabavata in zlagata in rušita kocke, kuhata namišljeno hrano, gledata knjigice ipd... je to vseeno boljše kot pa tv.

Sploh ne obsojam tvja, da ne boste mislile - mislim tudi, da so družine različne in starši in otroci različno funkcioniramo skup. Ronja se včasih ni zamotila sama ama čisto nič. Ko sem bila noseča z Lejlo, me je malo skrbelo, kako bo in sem jo zavestno pustila pri miru, kolikor se je le dalo (in visela na rr, hehe). Če me je poklicala, sem se odzvala, vendar sem jo poizkusila vedno prepričat, da se je še malo igrala. In to se mi je recimo ful splačalo, ko je malecka privekala na svet. Zdaj se že precej lepo zaigrata skup, če nista bolani ali čisto mrtvo neprespani in tečni.

Zato razumem,da če se navadijo starši in otroci na risanko pred vrtcem, po vrtcu in še zvečer pred spanjem, jim je pač tako lažje in po mojem nobenemu ni hudega-  otroci zato gotovo ne bojo meli traum. Meni ne gre zato, da bi jim tv naredil kaj slabega. Bolj mi gre zato, kaj v tem času zamudijo.

Res je včasih orto nepraktično, ko moraš kaj nujno naredit, napisat kako prošnjo,poklicat zdravnika, pa seveda sta takrat obe zraven in težita. Ampak po svoje je pa tudi to dobro: ker nimaš backupa, si prisiljen se z njima zmenit. Enostavno moraš najt način, kako otroku razložit, da trenutno res rabiš mir. Ni praktično, je pa po moje dolgoročno dobro.  Včasih se ji ni dalo nič dopovedat, zdaj pa ji lahko nekaj razložim in bo dala mir - kar je potem uporabno seveda tudi v drugih situacijah. MOgoče imam samo srečo z otroci, mogoče je pa vseeno kaj na tem, da vaja dela mojstra. Če ni tvja, imaš enostavno več vaje, ker otroci bojo ves čas rinili k tebi, če nimajo ene ornk stimulacije, hehe. Dokler se ne naučijo, da je bolj fino, če mame ni zraven, ampak to še ni tako kmalu .

Evo, pa je spet zguba cajta, hehe


< Sporočilo je popravil ronja -- 23.11.2009 12:10:51 >

sem prebrala , ti bom odgovorila, samo da sprocesiram  bistvo .


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Bistvo je odebeljeno, da se ne boš matrala .

do tle mi nese  



_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Nisem brala vsega, ampak, zdi se mi, da ste nekatere takoooo pametne, da se kar kadi. Nimate tv-ja, pa bla blabla, pa kakovost življenja gor in dol.... a pišete pa nenormalno dolge poste in pametujete da je joj. Kaka kakovost življenja je pa to? Otroci se sami igrajo, vi pa tipkate do onemoglosti?

Skratka, meni se zdi 1,5h gledanja risank preveč. Moj dveletnik jih sploh ne zna gledat oz. nima miru pred tv in se raje kaj igra ali mi nosi knjigice in jih skupaj gledamo. Samo, kadar ga stuširam in moram še bratca zrihtat za spat, potem mu rečem, naj malo poleži na kavču (ker je že v pižamici) in me počaka. Takrat mu vklopim risanko, ki pa je tako ne gleda, ker je že preutrujen.
No, ko pa bo tako daleč, da bosta hotela gledati risanke, pa bomo zagotovo omejili na minimalno, recimo risanko pred poročili in konec. za vikend pa kak dvd in to je to.

misliš, kjer so otroci SAMI zunaj in na zraku.

Res je- mi smo v bloku in ga ne morem samega pustit zunaj.
Sva pa zunaj dopoldne, ves čas, ko so otroci iz vrtca na igrišču, pa popoldne, ko ati pride, gremo pa vsi trije skupaj.
Mamo pred našim blokom igrala, kjer se zbirajo otročki z ulice in je sploh super.

In tega, da je življenje manj produktivno, če si v bloku, naj nobena ne govori, ker kakovost otrokovega življenja je odvisna od staršev, ne od kvadratov, kjer živiš.

Ronja, tebe pa sploh ne razumem.

Se mi je zdela super ideja, zakaj nimate Tv-ja. Imate pa računalnik.In bolj kot te berem, manj te razumem.

Najprej si opisala, da nimate tv-ja, ker namesto, da se zleknete na kavč, pač preživljate čas skupaj. To je super.

Ampak, ko pa pišeš o računalniku, pa opisuješ nekaj popolnoma drugega- da nisi ves čas s punčkama, da hočeš, da se samostojno igrata. Saj to je prav, ampak s tem, kar si v drugem postu opisala, si izničila vse, kar si napisala v prvem.
Sorry, jaz ne razumem

mi ne puščamo otroka samega pred hišo. sem pa dala skozi življenje v bloku in v hiši, tako da glede razlike bi lahko marsikaj napisala.

Zdaj mi je pa jasno, zakaj ti tako dolge poste pišeš.....

Ker niste imeli tv-ja in si vajena dosti govoriti in imaš zato obsežen beseni zaklad....

Mi, deca Živžava in Modrega poletja pa zato le kratko in jedrnato skomignemo le "alomehor".....

Naša frkolinka, stara je 2,5 leti. Zvečer risanka Nodi (če se spomni) ali dve, max 30 minut vse skupaj. Nato pa kratka pravljica za lahko noč in spanje. Če pa ni risanke, je pa veliko več časa za daljšo pravljico in več crkljanja...  Tako da je že pogruntala kaj ji najbolj odgovarja... seveda crkljanje

razlika je ogromna. prihajam iz družinske hiše, sedaj pa s svojo družino živim v bloku in stvar je radikalno drugačna. pri hiši (in svojem vrtu) je vse laže:
- če imaš hišo, si takoj zunaj. pri bloku je to vseeno malce daljši proces, razen če ne živiš ravno v 1. in 2. štuku, pa tudi tam imaš do prve trave malce dalj kot v hiši
- če imaš hišo, se lahko vržeš na tla kjerkoli. pred blokom, kjer je vse nasmeteno in umazano od raznih kakcev in bog ve česa še, to pač ne gre tako.
- na igriščih moraš najprej preverit, da se z igrali ni kaj naredilo čez noč in se otrok še lahko "varno" igra tam, pri svojih igralih, če jih imaš, to ni potrebno
- na igriščih pred bloki moraš skos pazit, da od kje otrok ne privleče kakih sumljivih stvari (od igl naprej...)
- sprehajanje po travi med bloki je pa itak utopija, ker to ni več trava ampak "kakališče".
- otroka pred blokom ne moreš pustiti samega, pred hišo lahko
- na igrišči pred bloki se skos bojiš teh glupih motoristov in kar jih je še, ki divjajo mimo otrok kot poblazneli, pri svoji hiši tega ni.
- in še bi lahko naštevala.

skratka, ja, tudi če si v bloku lahko živiš kvalitetno in ne vem kaj, ampak je pa potrebno več ogranizacije, časa in enegije za planiranje, ker moraš iti nekam... če hočeš kvaliteto nujno ven iz blokovskega naselja. to pa pomeni čas, denar in kot sem rekla organizacijo. torej ne stopiš le ven skozi vrata in si tam. pač ni tako.

vsaj po mojem mišljenju.

kaj bi šele bilo, če bi meli tv!



Maš prav, res sem čudno napisala. Bom poizkušala razložit:
Ni tako hudo, da bi se počla pred račko in pustila malidve s kupom igrač in to je to (to itak ne bi šlo;). V glavnem pišem, kadar spita ali pa spi vsaj ena. zadnje čase je to več časa, ker sta ves čas nekaj bolni, ker je pač Ronja šla parkrat v vrtec.
Pa tudi, če je recimo katera budna in se igra, to ne pomeni, da se zaprem v sobo in ne šlivim živega boga, pa naj se sami zabavata kot vesta in znata. lahko mi verjameš, da mi potem ne bi zneslo Lejle ujet za lulanje . Recimo včeraj, ko sem pisala enega od teh postov je bila Ronja budna in je sedela zraven mene pri mizi in barvala čmrlja, ki sem ji ga prej narisla, ker si je pač to zaželela. Ji narišem čmrlja, ji pripravim vodenke, čopič, vodo in se vmes pogovarjava, katera barva je katera, pa kako delajo čmrlji, se smejeva, itd... Vmes pa kljucam po račkotu. Ne vem, res nisem več čas z mislimi samo pri njej, samo se mi zdi, da ona tega takrat ne rabi - meni je šlo vedno na jetra, če so mi pod prste gledali, ko sem kaj risala. ko sem naredila, sem pokazala, če me je kaj vmes zanimalo, sem vprašala. Se mi zdi,da Ronja isto dela...

Mogoče pa se motim, ne vem in bi bilo boljše, da bi ju non stop gledala in se samo z njima ukvarjala, sem se že spraševala. Vendar nisem tako prepričana v to, da bi bilo to boljše. V bistvu poznam samo eno mamico, ki je dejansko tega sposobna in to tudi počne. Vendar se mi ne zdi, da bi bila njena sinova tako blazno bolj srečna - ker se kar ornk ravsata, med drugim...

Mislila sem rečt, da se ne ukvarjam ves čas z njima v smislu: "zdaj pa primi to kockico in jo postavi na drugo. Zdaj pa vzemi punčko in ji obriši nosek. Zdaj jo daj pa spančkat. Pridna punčka, lej kako lepo spi." Ne oblačim punčk cel dan, jih pa oblačim skoraj vsak dan, ne berem cel dan pravljic, jih pa berem vsak dan. Sem pa zraven njiju in "pojem", kar Ronja "skuha", zavrtim Lejli vrtavko 100x vmes, če je treba, ker tega se po moje ne bi nikoli naveličala, se grem kuku z Lejlo iza monitorja, recimo,... Ampak včasih rabim odklop - da se ne "pogovarjam" cel dan samo z malčki.

Druga stvar je, da jaz res zelo hitro in slepo tipkam desetprstno. To je posledica par stvari (da je mami prevajalka in sem to občudovala pri njej, da je gledala drugam in kar tipkala dalje, pa da mi je rekla, da se lahko igram s pisalnim strojem, ampak samo, če bom uporabljala 10 prstov, ne samo 2 in pa tega, da bolj slabo vidim in včasih nisem skoz nosila očal in nisem videla tipk, pa se mi ni dalo tok sklanjat in mi je bilo lažje lepo slepo tipkat). mogoče se sliši neumno, samo jaz za en tak post res ne rabim prav dolgo časa. Tipkam enako hitro, kot govorim.

liliana, maš prav, moja zgovornost gotovo pride tudi od tod . pa še čisto neumestno: kaj je to "alomehor"?

roberta, madona, ko si takole napisala, bi si pa še jaz hišo zaželela, pa sem zaprisežena bloku sicer!

To je pa vsekakor res. Samo ko se navadiš, da greš vsak dan ven, pač greš, ni več tak hud podvig... Res pa je, da imamo srečo, da živimo v takem delu ljubljane, kjer je precej narave okoli...

Evo, za ta post sem porabila 6,5 minut (vključno z branjem vaših), sem štopala .

Vidim da ste se razpisale in da je tema malo skrenila s poti, kar se na RR dogaja. Hvala vsem za mnenja.

Mi TV trenutno nimamo, ker živimo v drugi državi in nam itak nič ne bi odtehtal.

Kar gledata risank je na računalniku in zdaj jima to bolj omejujem. S tastarejšo sem začela o risankah govoriti tudi na sprehodih in sicer tako, da spodbujam njen spomin in vidim ali je Nodijevim zapletom sposobna normalno slediti.

Rada bi samo komentirala še tole:
origanlni naslov tega posta je bil 'risanke na računalniku' - moderatorki foruma se je zdelo primerno da ga spremeni v to kar je zdaj. V osnovi ni bil moj namen spraševati ali mislite, da je 1,5 ure NAJVEČ na dan preveč, bolj me je zanimalo hčerkino 'recitiranje'. Na to je fokus obrnila moderatorka, rada bi verjela da za to da bi povečala število komentarjev, a ker mi je s foruma 'vzgoja' že enkrat prestavila temo, brez obvestila ali navedbe razloga, v to resno dvomim. Prestavljena tema je sicer govorila o hrani je bila pa zelo očitno 'vzgojna' tema.

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?

bina, evo, še resen odgovor. Ti napišem naš dan zadnjih par dni - so bili precej povprečni, tudi na forumu sem napisala toliko kot ponavadi, če ne še več.
- zjutraj vstanemo okoli 5:30 -6:00 (odvisno, koliko se ju da prepričat, da se še cartata v postelji ) - to seveda ni najina izbira
- potem smo skup, se zrihtamo, preoblečemo, zajtrk,... potem gre oči v službo
- nato pospravimo iz pomivalnega stroja, pri čemer obe zelo radi sodelujeta - po novem "pomaga" tudi Lejla in zmeče ves pribor iz košarice na tla - obe pri tem zelo uživata in za Ronjo je dejansko kazen, da ji ne bi pustila pomagat, potem pospravim za zajtrkom in vmes se z Ronjo zmeniva, kaj bi rada počela
- Lejla kadar se ne počuti dobro, navadno v tem času - okoli 9:30 - odspi svojih 15 min do pol ure, če je bolana, včasih tudi več, Ronji pa dam, kar si je izbrala - navadno kaj takega, kar bi bilo težje izvedljivo, če je Lejla zraven - recimo vodenke včeraj - Lejlo namreč tudi zanimajo, bi jih pa ona pojedla Jaz sem medtem jedla in visela tu gor, hkrati se pa menila z Ronjo, kakšen bo moder čmrlj OD tu moji prvi posti včeraj. Se mi zdi, da po 4ih urah skupaj, ni prav nič tragičnega, če sama barva čmrlja . Enako bo tudi v vrtcu...
- ker je bil včeraj dop. pri nas dež, smo se doma igrale na tleh v sobici: delale smo figure iz balonov (Lejla jih je podajala in izbirala barvo, Ronja pa je izbirala, kaj naj naredimo), potem smo zlagale origami (Lejla je trgala papirčke, Ronja je govorila, kaj naj naredim in sama nekaj zlagala zraven - barčico sem znala naredit, pa kapo, pa zajčka, pri sončnem vzhodu se je pa ustavilo - nisem vedela, kako naj to zgibam iz reklam
- potem sta imeli kosilo, smo se požgečkale, pocrkljale in sem ju dala spat (eno po eno, seveda)
- popoldne smo naredili kosilo, kjer Ronja pomaga olupit česen, pa seveda mi je pomagala zvaljat testo za quiche in iz ostankov je izsekala piškotke za na vrh. Lejla se je samo igrala s testom (ni melo jajc not, brez skrbi ), večino časa pa se je nosila v slingu pri enem ali drugem staršu, ker je pač rabila malo cartanja
- smo pojedli in se valjali po tleh
- spravili spat
Naprej pa ni več v zvezi z malimi .

evo, tak je tipičen dan: zjutraj cartanje, dojenje, preoblačenje, lulanje, zajtrk, oči v službo, pospravit kuhno, Lejlo spančkat (če hoče), Ronji dat nekaj za počet vmes, seveda, potem v tem času, če gre vse po sreči, imam jaz čas zase - zajtrk in račko. POtem je ena "vodena aktivnost" in krajši sprehod ali pa daljši sprehod (danes smo šle v botanični vrt, v petek pa v Tivoli). Ko se vrnemo, je kosilo, spanje in spet moj čas (hrana in račko, to je recimo zdaj ), ko pa se prva zbudi ali če se po čudežu prej vrne oči (ker sta recimo šli pozno spat), pa ni več ne račkota, ne tvja, takrat smo skup. Naredimo kosilo in se valjamo po tleh in igramo (če ne moramo ravno kam it), potem pa kopanje, pižamca, večerja, zobke umit in spančkat.

meni se zdi, da me popoldne in zvečer bolj rabita - pa zjutraj, seveda. Dopoldne pa se dostikrat igrata tudi 10 minut in več sami - in takrat ju nočem motit. Potem ena od njiju pride in se kaj igramo in potem se spet kaj zaigrata. Ne vem, zakaj bi morala ta čas čepet zraven njiju in samo njiju gledat - če sem lahko zraven njiju in počnem še kaj drugega. saj to ne pomeni, da se ne zmenim za njiju, če katera to želi.

Ravno zato sem rajši na račkotu, ker to lahko takoj prekineš in daš Lejlo na kahlico, obrišeš ritko Ronji, podojiš Lejlo, obrišeš nosek Ronji, daš igračko eni ali drugi,... - če pa pečeš torto, je pa to malo težje: zadnjič sem recimo eno prav lepo zapekla, ker sem šla vmes dojit in je Lejla hotela zaspat, kar pač malo traja... Šivat se da z Ronjo, ji je ful zanimivo, samo Lejli pa (še) čisto nič! Kaj naj potem? pač ne šivam, a ne?;)

rr počaka, razno ustvarjanje pa navadno ne (se ti vmes posuši, zažge, zlepi...) Zato sem videla, da je boljše, da sploh ne probavam delat raznih svojih hobijev vmes, ker sem samo živčna, ko ne morem skočit k njima, če rabita in se hkrati naredit zadeve vsaj približno ok - oz. navadno še uničiš kaj. Da ne govorim o tem, da ne moreš prekinit vedno vsega vmes in da moraš seveda umaknit vse nevarne stvari, predno greš dojit Lejlo, da si medtem Ronja ne bo kaj naredila (in obratno, če je govora o Ronjinem lulanju in praznjenju kahlice, recimo), itd...
Skratka, meni je bilo to preveč komplicirano in ustvarjam rajši zvečer, namesto tvja , v miru in sproščeno. nekak pa moram zabit čas tudi vmes, ko spita in ker spita vsaka v svoji sobi (ker ne gresta istočasno spat in se tudi zbudita ne istočasno - zato se v primeru, da ju dam v isto sobo, zbujata - ena drugo, potem sta pa tečni še cel popoldne, to se nama pa ne da ), tako mi ostane samo kuhinja in kopalnica. Kuhat vmes ne morem, ker se mi Ronja zbudi (mamo papirnate stene, pač tak blok, nimaš kaj), če bi šivala, bi  zbudila lejlo, ker je šivalni v isti sobi. Tako sem pač tu .
Ni najbolj produktivno, takoj priznam. Veliko bolj pametno bi bilo, da bi brala strokovne članke ali se učila novega programa na račkotu. samo to se mi pa ne da , rabim bit ful skoncentrirana in mi ni sproščujoče za med malico. Kaj čem, če se mi rata disciplinirat, da bom kaj bolj pametnega počela, bom zelo vesela ...

nenya, recitira Ronja tudi odlomke (no, pač tiste besede, ki jih zna izgovorit ) iz muce Copatarice, pa je ne berem vsak dan. To po moje ni problem. Če je največ 1,5 h na dan in to ni vsak dan, po moje ni problem - saj tudi živžav tako dolgo traja, ne? pa ga gledajo skoraj vsi otroci.

Bi pa res na tvojem mestu izkoristila te like za razno ustvarjanje, lahko miselno ali fizično. Meni je prav hecno, ko vidi Ronja v reklami punčko, pa komentira: "nardili punčko".

PS: oprosti, ker sem ti zasmetila temo, samo to so me že parkrat provocirali, pa sem enkrat morala odgovorit .

roberta, si brcnila v temo

1.) nisem rekla, da ni razlike med živeti v hiši al pa živeti v bloku. Ampak, da ure z otrokom niso nič manj KAKOVOSTNE, če si doma v bloku.
Ja, če si v bloku, se je treba potrudit in rit dvignit, da prideš ven

2.) igrala pred našim blokom so last izključno otrok našega bloka, zelenica pa tudi.
Tako da mi ne o kakališčih ipd. Saj ljudje v blokih nismo zaostali al pa kaj. Ne vem, kje ti živiš, mogoče je v večjim mestih tako oz. vem, da je tako, da mularija na igriščih pije in bogve kaj še ne, pa je itak sporno, ampak pri nas temu ni tako, ker nismo v velikem mestu.

Tudi moji starši so v hiši in se zavedam razlike. Ampak govora je bilo o produktivnosti in kakovosti življenja otrok. Če se stari dovolj potrudimo, ima naš otrok lahko ekstra produktivo življenje, ne glede na to, kje je doma.

Ronja, tega kar sem napisala, ne jemat kot napad nate, ker spoštujem tvoje razmišljanje o načinu življenja brez tv-ja.

OMG, Ronja!!!!  Se mi celo malo zdi, da imaš slabo vest, da takole na dolgo in široko opisuješ tvoj dan s hčerkicama, kako si se oh in ah z njima ukvarjala. OK!