Sem odprla kar novo temo in sicer me zanima kje jih najde/te/jo take debile (ki izvajajo psihično/fizično/verbalno nasilje) in se potem z njimi tudi poroči/te/jo? Al taki postanejo po poroki? Al šele takrat ko pride otrok?...

ma sej se grdo sliši, ampak malo manjka pa se mi ženske ne bodo več smilile, ker včasih se mi zdi, da s(m)o si kar same krive.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Ma kaj pa vem TT, če je vse tako črno belo, pa na vsesplošno za obsojat. Prepričana sem, da ga ni človeka na tem svetu, ki ne bi bil svojega boja, pa kakorkoli že. Samo da vsak na svojem področju. Eni imamo "karmo" na drugem področju, drugi na tretjem, ma ga ni pod soncem junaka, ki se mu na nekem področju ne bi kar naprej dogajale prav nesramno neprijetne reči, pa če se na glavo zraven postavi. To je lajf. Zraven reči komurkoli, da je sam kriv čisto vsega, kar se mu dogaja, je pa odraz tega, da še nisi dovolj hudega na nobenem področju življenja doživela, da bi življenje na splošno razumela.

Gina,se podpisem

Jaz se to dostikrat vprasam.

Ceprav, jaz sem res prizemljen, realen clovek. Ampak enkrat sem se res zaljubila. Hudo. In to v cloveka, za katerega so vsi okoli mene vedeli, kaksen kreten je,samo meni ni in ni postalo jasno. Hvalabogu me konec koncev on nekako ni maral. Se pa dostikrat vprasam kaj vse bi verjetno tolerirala in skozi dala, ce bi me...Res sem bila takrat mnogo mlajsa, ampak se dandanes mi ni jasno, kako slepa in gluha sem bila.

Ocitno je nekaj takih zensk, ki se slepo zaljubijo v osebo z groznim karakterjem.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Se strinjam z Gino.
Vsak posameznik bije svoj boj,  težave pridejo kot naloga da se iz njih nekaj naučiš in z njimi rasteš. Ali pa tudi ne ? Vse ima svoj razlog.

_____________________________

Vse dobro,
* a b i *

una razsvetljena želva (master Ugwe) ma vedno super pametne. evo ena za tole priliko:

"We often meet our destiny on the road we take to avoid it" Ugwe, Kung Fu Panda

Ne vem kaj bi ti rekla, ker nisem nikoli bila v takšni situaciji. Nikoli me ni nihče pretepal ali zaničeval...s takim ne bi mogla bit. Kaj šele otrok imet.

Tiste, ki pa imate take može, brate...pa same povejte.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

To je pa tako tezko vedeti, dokler nisi tam. Pa se potem traja, da spregledas in kaj naredis. Kje se jih najde, take ali drugacne ljudi? Ne vem, usoda najbrz. 

Ali z druge strani-vedno dobim krasne tasce, a zato prav nic ne storim. Ze mora biti tako.

Pri vecini je problem da srce premaga pamet ... in tako tiste dolocene zenske ne razmisljajo z glavo ko pride do situacije da je partner naprimer nasilen , ampak razmisljajo s srcem in zarad zaljubljenosti spregledajo vse napake...
Jaz hvala bogu nimam teh problemov... moj fant je z mano se prevec toleranten, sploh zdaj v nosecnosti ko znam jaz bit tista sitna baba in me cist umirjeno prenasa
Sem pa v paketu z njim dobila hudicevo tasco, ampak keer tud meni ne manjka dlake na jeziku, se ji ne pustim da bi pometala z mano, tak kot pometa z vsemi ostalimi v hisi. Tud ce sem priseljena k njim, se vedno ne mislim bit nikogarsnja suznja ali podobno, imam sama sebe prevec rada .
Vglavnem zenske , glavo gor in s ponosom v zivljenje, imejte se rade in ne pustite debilom da vam unicijo zivljenje katero se prehitro mine.

Uh... TT točno tako jaz razmišljam, pol pa preberem Ginin post, pa ugotovim, da ima ona prav...

Moja mama se je poročila... Predvsem zato, da je ušla domačemu psihičnem/fisizčnem nasilju... Nekega spoznavanja ravno ni imela, ker tko ni smela nikamor... Ko je podpisala, ji je moj oče na stopnicah, proti izhodu iz urada, rekel, da te zakoni, ki so jih tam prebrali ne veljajo, da on ima svoje zakone  Mama je dostkrat rekla, da bi mogla tisti trenutek dojet kaj jo čaka, ampak itak da ni... Prvo klofuto je dobila kar tko z lufta, ob kavi, za nič...  No, ko se je po nekaj letih skorajžila in šla, da jo ne bi uničil, je čez nekaj časa spoznala drugega... Ta jo ni nikoli udaril, ampak... Pije, kvarta, psihično uničuje... Moja mama... Trenutno nekje v neki sobici, čisto uničnena, 1. zapustila naju z bratom, 2. zapustila druga dva otroka...

Jaz... Ljubim svojo mamo, spoštujem jo... Jezna, ker me je zapustila, ker je zapustila tudi druge dva otroka... vseeno jo ljubim, spoštujem.... obsojam jo, ker ni znala živeti sama s sabo in s svojimi otroci... ampak jo ljubim in spoštujem.... itd....

Jaz.... Rekla sem si, raje umrem, kot da si dopustim kaj takega... Našla sem si partnerja, ki je 100% nasprotje vsega kar je moja mama doživela... In on in njegova družina... Upam, da bom to znala cenit do konca in negovat in se nikoli vprašat kako je drugje...

Moj oče je cel čas mamo, ko sta bila še poročena varal.In to celih 20 let.Mama baje ni nič vedela,ker ga je imela preveč rada No,končno je zbrala pogum in se ločila.Se poročila drugič in je dobila zelo dobrega človeka .Jaz upam,da ne bo treba mojim otrokom dat takih stvari skozi,kot sva jih dale midve s starejšo sestro.
Sta se pa poročila zelo mlada.

Moje mnenje: cel lajf ti nabijajo (TV, revije, reklame, sitne tete in babice), te sprašujejo: A ti že maš koga? Kdo ti je všeč? Kjerkoli se ozreš se forsira partnerstvo itd. Če si samski te majo za čudaka, neprilagojenca In ženske padamo na to, na obljubo srečne skupnosti dveh, ker smo v svoji biti socialna bija, rade mamo družbo. Veliko preveč bi naredile za to da nekoga pridobimo, obdržimo, zadržimo. Zraven tega je pa težko objektivo stopiti nazaj in ocentit situacijo, ki je tako kompleksana kot je lajf, greš iz dneva v dan, pa ne (želiš, moreš) vidiš (videti), da se stvari poslabšujejo, pa je deset let mimo.

Jaz sem otrok takih staršev, ko je mati pred poroko in pred mano vedela in tolerirala fotrovo pijančevanje, izpade in zajebavanje. Pa se je vseeno z njim poročila. Meni in sestrama sta življenje spremenila v pekel, vse mamo težave s samozavestjo, krivdo in lastno vrednostjo, pa še kup drugega.

Vse tiste, ki pa ste tako zelo srečne in zadovoljne s svojimi lajfi, da tlele kritizirate pa sprašujem tole: predstavljajte si da ste v situaciji, ko bi morale pobrati otroke in oditi, pa ni važen razlog, če boste poštene do sebe boste priznale da vas je najmanj strah kako boste preživele, pa sram, da bi se vrnile k staršem, prištejte zraven še prepričanje da si nevreden ljubezni, da boljšega kot to itak ne zaslužiš in moj osebni naljubši: da ga bo tvoja ljubezen sčasoma, nekoč že spremenila in da je mel težko otroštvo. Ko si enkrat na tem, je težko biti tako pameten in zelo lahko je odlašati ukrepanje ko ti vrže kakšno mini dobro delo, je prijazen itd. Pri nas je popularna tudi grožnja s samomorom, oz ponovnim pitjem, če bi ga zapustila.

Vsem, ki ste naredile to napako, pa se še odločate kako, razmišljate, da bi bilo zavoljo otrok morda bolje ostati skupaj pa povem tole. Moja mati se je 30 let trudila, prenašala in verjela, da se bo oče spremenil in do danes se ni praktično nič spremenilo. Res je, da se je par let nazaj šel zdravit, a razen tega da zdaj ne pije, se njegova osebnost ni niti pikico spremenila. To je bilo zelo težko sprejeti že meni, ker prej je bilo vsaj pitje izgovor za tako govorjenje in obnašanje, zdaj ga ni več. Kaj si govori mati po vsem tem, ne vem. Leta sem porabila, ko sem se trudila, da bi kaj spremenila, sestri sta rotili mater naj se loči, potem ko smo bile vse večje, pa nič, vedno je izbrala njega in pustila nas trpeti. Še vedno sta poročena, še vedno jo pošilja v p.čku mater in ji grozi da jo bo mahnil. In to žensko, ki je celo življenje sama furala vse, vedno več zaslužila od njega in je tudi pametnejša od njega. Žal ji nič od tega ne pomaga. Meni je pomagalo edino to, da sem se od tega ogradila. Predvsem pa imela srečo z izbiro svojega dragega in vsaj približno normalno družino, ki jo imava.

TT, tako kot pedofilom in morilcem ne piše na čelu kaj so, tudi nasilnežem ne, nekateri so zelo spretni pri prikrivanju svoje prave narave.

najlažje je bit pametn za druge.



drugače pa se podpišem pod gino.

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

Meni je zadnjič kolegica zaupala, da zapušča svojega moža, ker je vsak dan bolj nasilen. Vsakič, ko nekaj popije jo doma pretepa, zmerja in podobno. In to se je začelo sedaj po 5 letih zakona in dejstvom, da ne moreta imeti otrok.
Kriva je za vse ona in niti na preiskave noče, ker je v njegovi "butasti" glavi kriva ona.
Jaz ga poznam- človek je zame bil naravnost fenomenalen. Tako celo je na zunaj dober, da sem ga celo jaz dala večkrat svojemu možu za vzgled.

Tako, da evo ... očitno nas ljudje lahko prevarijo še posebej, če se med tem času zaljubijo.  

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

se strinjam z gino, sploh un del o karmi. vsi mormo svoj karmični dolg odplačat...vsak na svojem področju...vsak doživlja tud karmične preizkuse, a jih opraviš al ne, od tega je odvisno kolk hudi bojo tvoji dolgovi



na kratko - v zvezi, kjer recimo moški pretepa žensko, ona odplačuje dolg, on pa je postavljen pred preizkušnjo.....ki jo seveda ni opravil....


_____________________________

..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!

Spet se mi je na bolš poslabšalo!!

Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!

TomTaylor, ja, Gina je lepo napisala. To je res, vendar sem tudi sama razmišljala tako kot ti. In to zato, ker smo ljudje po naravi takšni, da ko se nekomu drugemu kaj slabega dogaja smo kot tretji opazovalci izredno pametni, poznamo rešitev, smo psihično močni in stabilni in točno vemo, kako bi se njihova situacija mogla rešiti! In to zato, ker smo opazovalci od zunaj, ker se nas njihova bolečina, življenjska smola in nesreča ne zadeva na tak način, kot bi se, če bi se to dogajalo nam.
Za druge znamo razsodno razmišljati, jim znamo dati krasen nasvet, jim znamo pomagati, jih znamo "brcniti v rit", jih "stresti" in reči: hej, kaj je narobe s tabo? Strezni se, pejdi stran od takega dedca... Ali pa: Pojdi in poišči si službo.. Ali pa: Ne pusti se izkoriščat temu ali onemu, spakiraj.....

Močni smo, ker jih gledamo iz "ptičje perspektive"! Ko pa se kaj takega dogaja nam, to pa je druga zgodba... Čustva so razburkana, bolečina velika, trpimo a po drugi strani ljubimo, ranljivi smo in posledično slabše razsodni. Ker nas že tako boli trenutno stanje, bi nas bolelo še bolj, če bi morali zadevi resnično pogledati v oči, se soočiti s problemom in poiskati rešitev. Nemočni smo! Drugim znamo pomagati, jih brcniti, sebe ne znamo..... Zato potrebujemo drug druge in sčasoma spregledamo, zberemo dovolj moči!
Zato pa je prvi korak, da se ZAVEMO, kaj se nam dogaja, da si priznamo! Isto kot pri alkoholiku oz. katerem koli odvisniku..... Priznajmo si! Potem naslednji korak pa je reševanje težav......

Ma, ko sem bila sama v situaciji, da znam "pametovati za druge" si mislim: bemtiš, da bi mela to pamet tut za sebe, ko bi sama bla na tleh! Da bi se znala brcniti, se razjeziti.... Pa kaj, ko nimamo moči!

< Sporočilo je popravil Petka09 -- 1.11.2009 15:11:44 >

Ponavadi dobimo takšnega, ki nam da lekcijo (pa kakršnokoli že ) oz mi njemu .
In, TT, mal počakaj, tudi pri tebi bo kdaj kriza nastopila, verjemi , (še pri vseh je bila). Seveda pa je na tebi, kako jo boš shendlala. Ampak zapomni si, od zarečenega kruha se najbolj zrediš !
Sama sem bila zmeraj tak idealist, da glava boli (ko opazuješ situacijo od strani )- ampak to je moj life in tako pač jaz živim. Z rožnatimi očalci, skratka . In se vedno učim na svoji koži, ne iz tujih izkušenj. Imam pa tako dobre, kot boleče izkušnje (na srečo ne fizično boleče).
In če bi se še enkrat rodila, bi živela tako kot sem tokrat. Nič posebnega za koga drugega, ampak zame..... intenzivno do zadnjega vlakna .

_____________________________

ROŽICA

Morda bi bolje razumele, če bi prebrale knjigo Potovanje duš. Ne se mi vsut tiste, ki pač v to ne verjamete. Vsaka duša si izbere sama svoje življenje, predno se uteleši. In ko človek opravi svoje poslanstvo v življenju, odide. V kolikor ni opravil nečesa v življenju, ki ga živi, bo to storil v drugem času in prostoru. Dejstvo je, da ima vse nek namen in razlog. In se nič brez slednjega ne zgodi.
Moj sosed, star toliko kot sama, je imel hudo prometno nesrečo in je bil kar nekaj časa v komi. Ko se je le zbudil iz kome, ga je zdravnik vprašal, če se kaj spominja, če je v komi kaj doživljal itd.. Sosed je rekel, da je prišel do nekih lesenih vrat, ki so bile zadaj osvetljene in da je pričakala ena starejša siva moška oseba, z brado in daljšimi lasmi. Vprašal ga je, če želi ostati ali bi odšel raje z njim. Ta mu je odgovoril, da se ne bo vrnil in gre z njim. Vendar mu je ta starček rekel, da z njim ne more, ker še ni čas, ker mu manjka še mali delček, ki ga mora opraviti v življenju, ki ga še živi. Tip nikdar ni verjel v takšne stvari, še manj hodil v cerkev ipd.. Rekel mi je, da je spoznal, da mora stvari popraviti, dovršiti in da ve, kaj je to oz. kje je tisti hakeljc.
Ste kdaj na kakšni sliki človeka, ki je umrl videle njegov odsev, ki se je dvignil nad njegovo fizično podobo?
Ste kdaj začutile živo energijo umrlega v vašem živem svetu, ki ga še živite?
Ste kdaj ugotovile, da energija, ki jo oddajate, privlači določen tip človeka?
Ste kdaj ugotovile, da imate pred seboj človeka, ki je vaša zrcalna slika?

Drugače pa, človek, ki je vse življenje navajen živeti v nasilju, v normalnem odnosu sploh funkcionirati ne zna. In tak človek mora najprej priti do svojih spoznanj s poglabljanjem vase, da spremeni svoje vzorce, šele nato se bo lahko otresel tudi energije, ki mu privablja konstantno podobne ljudi v življenje.