Ojla punce.
 
Po dolgih dveh tednih sem zbrala nekaj moči in prišla nazaj na RR.
Boli. Jočem.
Še vedno ne morem dojet,da Anje Tie ni več. Šla je tako hitro kot je prišla. Sploh se nisem zavedala.. In še zdaj upam,da se bom zbudila iz teh »sanj«
Ampak vem,da se ne bom. Nevem kaj je narobe z mano, ampak počasi se mi že meša.
Včasih sem bila močna ženska, težko me je bilo spravit na tla.
Kaj pa zdaj? Popolnoma sem zlomljena.. in strah me je,da se ne bom mogla več pobrat.
Brez mojega sončka se niti nočem.
30.tednov sem uživala v nosečnosti.. Čutila sem njene brce. Z vsakim dnem sem se bolj veselila,da jo bom spoznala, zaslišala njen jok in jo potolažila.
In naenkrat BUUUM. Imela sem jo v naročju in ji prigovarjala,da mora bit borka, se ne predat,da bova lahko hodili na sprehode. Ampak me ni poslušala.. V tistem trenutku 15.43 ji je nehal bit srček in je za vedno zaspala. To moje malo bitje, ki še niti živet ni prav začelo..
Punce, sesedla sem se na tla in kričala.. Zakaj jaz???? Zakaj sem 30. tednov lahko uživala potem pa sem dobila nož v srce..
Najhujše je bilo,da sem mogla it in jo tam pustit.. Brez nje sem šla domov in brez lepih novic.
Grozno je bilo poslušat na hodniku jok novorojenčkov, ko veš da tvoj otrok nikoli več ne bo zajokal. Vseposod okoli mene so bili srečni ljudje, jaz pa sem hotela umret.
Ne morem vam povedat kako sem se počutila, ko sem prišla domov in videla vse stvari.. voziček, posteljica, ležalnik… Vsa oblačilca čakajo na njo. Ampak nikoli ne bom dočakala,da ji oblečem njeno roza oblekico, ki sem ji jo kupila v Londonu.
Včeraj sva šla na njen grobek. Vse polno belih svečk je bilo gor. In bele rožice. Skoraj eno uro sem jokala zraven.. Mimo mene pa so hodili ljudje in me gledali. Nisem mogla vstran. Bit bi še mogla v trebuščku in brcat.
Ali pa vsaj bit v topli posteljici v bolnici. In čez kakšen teden bi že lahko šle domov.
Če bi bilo vse vredu.. Ampak ni bilo.. In tukaj je konec vsega.
Konec pravljice.
 
Se mogoče sprašujete kaj me je pripravilo do tega,da vam pišem?
Odprla sem maile in zagledala sporočilo: NOSEČI STE 37.tednov.

sem klicala dr. Reša

naročil mi je naj začnem s prometriumom, sam ga sedaj nimam doma, ker sem ga ravno pred parimi tedni posodila prijateljici, ki ga je rabila

ga grem iskat okoli devetih in začnem

upam, da bo pomagalo, da izcedek izgine in da bo mali bejbi v meni lepo rastel

< Sporočilo je popravil pilotina -- 2.11.2009 18:12:43 >

BeeBee srce moje, jočem s tabo...tvoja tragična zgodba je nepojemljiva zame

le te besede tolažbe ti lahko izrečem, da smo s tabo in vem, da lahko govorim v množini v imenu nas vseh

večina od nas tukaj je doživela hudo izgubo, tudi večkrat...vendar...ti draga BeeBee ...objemam te in mislim nate

bodi toliko močna, da si tukaj z nami...bo dan, ko ti ne bomo pasale, ampak bodo tudi dnevi, ko boš mogoče dobila od nas malo moči...prosim ostani z nami



< Sporočilo je popravil pilotina -- 2.11.2009 18:13:17 >

pilotinca:jupi,čim prej zažni papcat
beebee:jaz jočem in jočem.Ne najdem besed ki bi te potolažile.Lahko si samo predstavljam kako hudo ti je.Bodi močna in kadar koli potrebuješ tolažilno,toplo besedo nas imaš tukaj.

Naj mala pikica počiva med angelčki




prižigam svečko za vse ,ki ste izgubile svoje pikice,zdaj ,pred letom ali že dlje časa nazaj



_____________________________

Sem to kar sem;)
ALEKS 23.4.2009 <3
TIA 23.10.2012 <3

sonček85 

Pilotinca ne sekiraj se zaradi izcedka, ker jaz sem ga vedno imela pa še zdaj ga imam, ampak ni več rjav. Tako da brez skrbi. Vse bo vredu.

Sonček85 moj mali je kepček ali kepi?

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

Hvala sonček85

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

KLIKNI NA TA LINK.NI POTEGAVŠČINA JE SAMO DOBRO DELO ZA UBOGEGA FANTKA,KI GA JE ZAPUSTILA MAMI(PREBERI PRVO STRAN ) http://www.ringaraja.net/forum/m_4557726/mpage_1/key_/tm.htm

_____________________________

Sem to kar sem;)
ALEKS 23.4.2009 <3
TIA 23.10.2012 <3

BeeBee, moja zlata en topel topel objemcek zate. Za mano je tudi ze izguba, samo ne taka kot tvoja. Hudo mi je in jokam s tabo. SI niti slucajno ne predstavljam tvoje bolecine, dozivela si enkaj najhujsega. Ne sprasuj se zakaj, odgovora ni, niti ni pravice na tem svetu. Vzemi si cas in jokaj, izjoci vso bolecino. Sedaj ne verjames, jaz pa vem, tudi zate bo se svetil soncek.  Tudi zate se bo zgodbica lepse koncala. Tukaj smo vse sle cez bolecino, cas pa nam je kasneje prinesel se sreco. Ostani med nami, sedaj ti je tezko, kasneje pa bos tudi ti pisala pozitivne, lepe in srecne vrstice in takrat se bomo vse veselile zate in s tabo.

punce, prosim za hitr odgovor.
kaj menite je boljse
sling ali tragetuch, se oba linka

tragetuch bi tole
http://www.hoppediz.de/shop/schnappchenmarkt/l-rio.html

sling pa kar en link
http://www.amazon.de/Babasling-MB-001-Traget%C3%BCcher-schwarz/dp/B001U3ZXP8/ref=sr_1_14?ie=UTF8&s=baby&qid=1257183760&sr=8-14

mM meni je sling bolj všeč, ker mi ti vozlji niso všeč. tako nesigurno se mi zdi.. ima pa sestra sling, ampak mali nikoli ni hotel bit notri, vzrok je pa verjetno v tem, da je prepozno začela s tem in se mali ni hotel navadit.

Sling :ga zelo hvalijo tko da jaz bi sling

_____________________________

Sem to kar sem;)
ALEKS 23.4.2009 <3
TIA 23.10.2012 <3

ja, tragetuch je trak... evo, jaz imam tega:

http://www.mojskratek.si/default.asp?pid=modul_it&mid=sl&wid=279&detailID=717&ime=Sleepy_Wrap_(trak_za_nosenje_otrok)



Če imaš možnost, ti svetujem, da preiskusiš enega in drugega.....kateri ti bolj paše za hrbtenico in kateri bolj paše otroku...

aha, sem zdaj odprla tvoje linke... ti tega drugega močno odsvetujem... če želiš sling, kupi raje ttakega z obroči, ki je nastavljiv in mnogo bolj primeren:

http://www.mojskratek.si/default.asp?pid=modul_it&mid=sl&wid=305&detailID=793&ime=Sling_ByMama


ringsling se jim reče, se mi zdi...

Joj, prejle sem bila tok zalostna, ko sem brala gor o beebee. pa pol nisem mogla kaj veselega napisat.

Previjalna je velikaaaaanska. 3 predela ima in 2 dela na vratca in policke notri. Postelja hudo lepa, sam ograje se ni zraven, pa mal nizka je, ne vem a bo tok nizka ostala, vsekakor pa lepa. To je vse kar sem dobila danes. Se previjalno moreva neki zasraufat skup, pa vodno tehniko dat v posteljo. Ma ta tedn bo sobica koncana, jupi.In razmisljam o masaznem naslonjacu za v sobico, en udobn za dojit.

Zoja je pa res ista kot Tassika

Sonček joj kolk je Aleks že velik, še malo pa se bo plazil po celem stanovanju

Jaz pa kostančka pečem, mnjaaaami

Tak kosilo je v bušijih. Mmmmm je blo dobro. Ati pomiva goro posode kepica pa je na RR.
Z atijem sma ugotovila da mami bolj elegantno riga ko ati . Joj če bi naju kdo poslušal pri oknu.

Sonček85 full lepi avatarček imaš . Veš da bi prišla na obisk, kdaj samo od kar sem včeraj sexy bedrce od tvojega vidla mi je malo nerodno . Grrrrrr.

Beebee žal mi je zate, ampak raje ne bom brale tvoje zgodbe. Ne razumite me narobe, ampak enostavno nemorem,.

MM   za sobico.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

BeeBee podoživljam svojo grenko izkušnjo, bila sem sicer noseča 18t, tudi že čutila brcike  najini pikici je pa nehal bit srček in sem jo morala mrtvo rodit
najbrž ne pomagajo nobene tolažilne besede, z dragim bodita močna, in izjočita se. Meni je jok pomagal
ni mi bilo pa hujšega ko sem prišla v službo( vmes so bili dopusti ) in večina njih ni imela pojma kaj se nama je zgodilo: vsak kateri me je vprašal kako sem, me po možnosti še pobožal po trebuščku, kateri je bil že prazen ...vsakemu sem morala razlagat kaj se je zgodilo, vsakič podoživljala to bolečimo v solzah v očeh- ni mi bilo hujšega.
življenje gre naprej, naši angelčki pazijo na nas in na naše najbližje in ko pride čas se zopet srečamo- v to sem prepričana

bodi močna

BeeBee moje sožalje, res to je strašna izguba, sočutim z tabo, ker stisnilo me je pri srcu ko sem prebrala tvojo zgodbo. Jaz sem v bolnici in tudi v 30. tednu res me je prizadela tvoja zgodba.
Počasi boš morala naprej, čeprav bo težko. Drži se.