Forum: Skupnost RR

Eko kotiček

RE: Gensko spremenjeni organizmi

1

2

04.11.2009, 20:37

liliana

10282

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Ja, imaš prav, ne bova prišli skup, ker ne prebereš niti ne razumeš kaj sploh pišem. Nisem proti tehnologij ali modernizaciji. NIkdar nisem bila proti. Tudi nisem apriori proti genskemu inženiringu - kje si sedaj malo funkcionalno slabo pismena, da teh reči nisi razbrala? Sem pa proti temu, da iztrebiš v nulo avtohtone rastline, ker si privedla k nam nove, ki so jih izpodrinile. Saj tebi tudi niso vzeli svinčnika in papirja, ko si pc dobila. Pa tudi ti niso vzeli nog, ko si avto kupila! Pa daj malo misli no. Tukaj ne gre za uporabo novih reči, ampak gre za uničevanje obstoječega v nekaterih primerih.
Te reči so primerljive z iztrebljanjem deževnega pragozda in podobnimi rečmi. S toplogrednimi plini. V vsakem primeru gre za množično uničevanje zemlje
In to lohk kolikor hočeš tuliš, kako je prav, pa obračaš naše besede, lahko me utišaš, karkoli delaš..... ti še vedno celo vesolji kriči nazaj, da ni to prav. NI. POkopalo bo to enako mnogo tvoje pravnuke, kot bo moje. Morda že vnuke. Morda celo otroke, al pa tebe in mene.

.

Ne Gina, ne mislim te utišati, ti kar tuli in kriči.....tudi obkladati s funkcionalno nepismenostjo te ne mislim..... user posted image

Čeprav sem rekla, da bom končala, kar ne morem.... user posted image

Zbodle so me avtohtone rastline.....

Koruzo so namreč prinesli dokaj pozno v Evropo in ker so jo prinesli ni avtohtona.....in že 1000 let pred tem so jo poznali v Ameriki......to sem le tako, mimogrede povedala.... user posted image

itak pa se danes v Sloveniji ne seje praktično nobena avtohtona sorta koruze......zdi se mi, da obstajata le ena ali dve in jo sejejo le tisti, ki so primorani zaradi subvencij, ker so v enem od programov.....o koruzi pa govorim zato, ker se bo z njo verjetno začel pojavljati GMO na slovenskih njivah, ko se bo.....

In res je, noge še vedno imam, čeprav se vozim z avtom (v bistvu jih tudi potrebujem, da na bremzo stisnem).....vendar pa je tudi v primeru avta, prišlo do uničevanja obstoječega - naravnega okolja namreč.....

04.11.2009, 21:10

Felicita

5145

liliana, poleg tega da je koruza itak ni avtohtona sorta (tako kot niso krompir, paradižnik, pesa in še kakšna zadeva - pa zato niso izpodrinili 'atohtonih' vrst sadja in zelenjave, karkoli to že so), je že zdavnaj gensko spremenjena oz. presejana. kot je paradižnik - zato pa imamo pelate, volovsko srce, češnjevec... in te zadeve ničesar ne izpodrivajo, vsaj kokr jest vem. in ja, res je, zlati delišes, jonagold, granny smith in podobni so izpodrinli npr lesniko in ja, to zmanjšuje biotsko raznolikost (do neke meje), ampak a pogrešaš lesniko? kakšno korist bi mela od nje?
poleg tega ne vem kako si ti predstavljaš (nas?) znanstvenike, kot nore manijake ki gene premetavamo, potem pa kar rata rata (pa magar če frankenstein) in vržemo na njivo oz. damo na trg? kot prvo, o genih genetiki in botaniki vejo oz. vemo kako geni vplivajo na druge - ne vsega, seveda, ampak tuki gre za trial in error. in to ne na ljudeh, niti ne na rastlinah, najprej v mikromeri, potem se gre naprej. ampak spet najprej na posameznih rastlinah (v laboratorijskih pogojih - že tko morš vedt da recimo genskih prenosov uspe minimalno oz. se govori o stotinkah odstotokov uspeha, potem pa še preživi spet delčki odstotkov rastlin). potem gre taka rastlina čez tisoče in tisoče testov - najprej laboratorijskih, potem na testnih poljih, ki so zaprta, potem na večjih testnih poljih... potem gre skozi testiranja za bolezni, kot prehrana živalim, tuki gre za leta in leta dela, raziskav, popravkov,... in potem po tok časa se lahko izkaže da je stvar slaba. neuporabna. ali pa je dejansko dobra. npr je zadeva odporna proti kobilicam (plesni, rji, lažje prebavljiva, karkoli pač). in potem? se najdejo ljudje ki to zavračajo, samo zato, ker je notri en gen. ne da jim kakorkoli škodi ali da kakorkoli škodi naravi, ampak preprosto a propos.
ampak ok, jest tut rečem let's agree to disagre user posted image

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

04.11.2009, 21:41

Gina

12402

Ja imasta prav, najboljše se je obešat na koruzo, kot bi bila to poanta zadeve. In ne, felicita, ni res, da vse reči preizkušajo leta in leta dolgo. NI res. Veš sama da ni.
Ne bom se z vama prepirala, resnično nima smisla. Imata prav - vsi mi smo bedaki, ki nimamo pojma o ničemer. Znanost ima odgovore na vsa vprašanja in mi vsi znanost zavračamo, itak ne vemo nič, ker nismo sami znanstveniki, nimamo pravice karkoli dvomit, ker smo butli, zato jim moramo zaupat, da vse, kar delajo, delajo dobro, niti ne smemo preverjat, kaj sploh delajo, ker so oni edini dovolj pametni, da bodo namesto nas spremenili svet. Na dobro. NIkdar niso niti ne bodo bodo ustvarili oljne repice odporne na herbicide in posledično spodbujali zastrupljanje zemlje ali sploh česa podobnega. NIkdar nič zasrali, vse preverili. Naši liderji, ki se jim ponižno klanjamo.
Samo še obvezno cepljenje proti prašičji gripi morajo uvesti za otroke, kot pogoj, če hočejo sploh v šolo hodit - tile svetovni znanstveniki - ko so kot vse ostalo tudi to cepivo leta dolgo preizkušali in preverili vse stranske učinke.

05.11.2009, 02:10

mateyka

13812

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Meni osebno se zdi največji problem ta, da so v Slo. dovolili pridelavo iz gensko spremenjenih semen. Nikdar ne moreš zagotoviti, da se ne bi mešalo z rečmi, ki niso GSO, čim je seme posejano. Morda bo pa v resnici res problem, kako dobiti domače netretirano seme, ki poleg tega ni gensko spremenjeno.

to je resničnost v Kanadi. na žalost. obstaja kmet, ki ga je firma, ki prodaja gensko spremenjena (patentirane!) semena, tožila, ker je sadil, svoje (!!!) seme, ki ga je gojil leta in leta v družini, ker se je "nalezlo" njihovega patentiranega gena od njegovega soseda kmeta, ki pa je sadil njihovo seme (od firme).
"nalezlo" se ga je seveda po zraku, z oplojevanjem. na sodišču je kmet zgubil tožbo (in to se je bockal leta, tako da je kmet zgubil kmetijo in ful denarja) in ni mogel sadit svojega semena, četudi - kakor kmet sam pravi, so mu s tem tudi oni uničili njegovo naravno seme z umetnimi geni. ta kmet in njegova družina je tako agrenjen in razočaran nad sistemom, da sedaj dosti potuje po svetu in predava in širi svojo zgodbo, ker se mu zdi to kar se mu je zogdil too much. in meni je tudi.
in kakor pravi Gina - to ni hec!!! našo hrano bodo imeli oni v svojih rokah in ne boš mogel biti po svoji želji neodvisen! kaj boš naredil - zračni prostor nad svojo kmetijo zaprl, da ne bodo mogle čebele in čmrlji not?!

je pa zame to isto kot pri kravah in kostni moki (genetsko poseganje v rastline) - futrajo boge krave leta z moko lastnih vrtsnic (in jih spreminjajo v kanibalke - je kdo sploh pomislil na to?), ker je ceneje, in potem se čudijo zakaj dobimo nore krave in creutzfeldt jakobovo bolezen (leta kasneje!) pri ljudeh. meni recimo ne paše jest solate, ki ima notri mišji gen, da ostane bolj sveža (bogve na kaj vse še vpliva, ne samo na svežost). enostavno - ni mi? user posted image

zdaj naj mi pa en pove zakaj ne bi smela imet pravice vedet, da je not?
in zatirat raznolikost je slabo. npr. gensko spremenjen bombaž v Indiji? en "šajze" je lahko to. če napade ta genetsko modificiran bombaž kaka bolezen (kot je bilo s krompirjem v 19 stoletju, ko je ves krompir zbolel) - 90% bombaža ta trgu - gone. a veste kaka katastrofa je lahko to (globalna)? isto pri koruzi v ameriki (usa), ki jo je 90% iste sorte. to zna bit problem, ful si bolj ranljiv za karšnekoli sprememebe, ki se pa vedno dogajajo. bodo še problemi zaradi tega, mind my words..

Felicita, to kar pa ti omenjaš, kot "modifikacijo" genov, pa je načeolma bilo opravljeno po naravn poti (križanje sort). ker potem bi lahko dali v isti koš tudi Dolly the clone sheep, pa ne verjamem, da bi jo znastveniki uvrstili v isto vrsto modifikacije, ki jo ti omenjaš. po naravni poti kot križanje,se nikoli ne bi mogla zgodit. ker križanje se vedno zgodi samo med sortami,kjer je križanje možno, nikoli med kar si ti sprdneš. ne morem križat, npr. jonagold in novofundlanca. mišji gen v solati pa je prav to - nekaj kar se v naravi ne bi moglo naravno zgodit. kakor pravi temu Gina - vrivanje genov, ki se drugače nikoli ne bi srečali.
o genih v povprečju vemo še zelo malo in tudi za tiste, za katere vemo, ne vemo vedno vsega. zato jaz ne bi jedla vsega poprek, hvala.

pa še nekaj o sevanju, ko sem se že razpisala user posted image

sem govorila enkrat z gospo, ki dela v farmaciji (trženje in testi itd) za velike tvrdke in mi je rekla naj pazim kako uporabljam mobilni telefon in jih čim manj uporabljam in imam blizu sebe, ker ni testa, ki bi dokazoval, da so neškodljivi. samo ni narejenega testa, ki bi dokazoval, da so škodljivi. je rekla, da je to velika razlika - tako, med farmacevti user posted image

ok, Im done 4 today user posted image

05.11.2009, 17:43

Gina

12402

Samo še to bom napisala, ko že o novejših vrstah jabolk in ostalega govoriš, felicita: A ti veš, da so vse te novejše sorte neprimerno manj odporne na raznorazne bolezni, zajedalce in da je že vrsto let trend največjega iskanja starih sort jablan in hrušk in podobnega, ker je vsakemu ljubiteljskemu ali profesionalnemu sadjarju jasno, da so na naše podnebje daleč najbolj prilagojene in odporne stare sorte jablan in hrušk in drugega sadnega drevja, da zdržijo tam, kjer nove sorte ne, da jih ni treba neprestano škropit in delat raznih zaščit, da jih ne napada toliko reči, ter da so obstojne tudi v manj ugodnih razmerah? Nove sorte so lahko okusne in pod zelo "prešpricanimi" pogoji tudi obstanejo - vendar je cena za ljudi gromozanska - uničujejo jim telo tile strupi, tega ne more nihče zanikat. Meni je ta cena previsoka, zato na vrtu nimam niti enega sadnega drevesa, ki bi rabilo ne vem kakšen support od zunaj na strupen način. Vendar med njimi ni nobene sorte, ki ne bi bila naša stara prilagojena vrsta. POleg tega je velika razlika med križanci in gensko spremenjenimi organizmi. NIkdar ne moreš zagotoviti sterilnih razmer pri razvoju neke rastline. Četudi stvar zapreš v rastlinjake, rabijo rastline ali veter ali žuželke za opraševanje in ta veter ali žuželka odnese s sabo material do katerekoli rastline pa prenese na drugo, zunaj prosto rastočo ali pač na njivi, ne moreš tega v rastlinjak zapret. Poleg tega - rastlinjaki imajo nenavadno lastnost, da se v njih zelo enostavno in zelo radi nabirajo specifični organizmi, ki škodujejo rastlini- od raznih plesni do pršic in podobnih zajedalcev in potencialnih škodljivcev, jim pašejo razmere v rastlinjakih. Kako naj bo potem poskus realen? Ne, ne, ne. Pri rastlinah in vrivanjih genov ter poskusih manipulacije na tem področju, ne moreš zagotoviti niti sterilnosti okolja, vsaj ne ko gre za več rastlin, kot jih lahko oprašiš ročno, niti posledic ki jih imajo večje zasaditve z izbrano rastlino na neko okolje in gensko preoblikovanje njenih naravnih "sovražnikov", reagiranje le teh na spremenjeno rastlino - pogosto se razvijejo še bolj odporni "sevi", katere moraš posledično še bolj špricat. Še večjo škodo povzročaš sebi in ljudstvu.

Pa še to - zgubljanje naših starih semen ni nekaj brezveznega. Vidi se ti, felicita, da si še mlada, pa da te kmetijstvo prav nič ne zanima niti ne briga. Pa ljudlje v slo vseeno niso toliko butasti. Mnoge občine v slo. so sprejele sklep,d a na svojem območju ne bodo dovoljevale sajenje gensko spremenjenih semen, ko je bil zakon o GSO že sprejet brez pretiranega vključevanja ljudi - vlada je to kar sprejela, ker je pač eu zahtevala to. Ljudje pa vseeno niso čist iz lune padli. Kmetje natančno vedo, kaj pomeni, če ti sadiš neke sorte zelje ali pa neke druge sorte zelje. Razlika ni samo v pridelku, ampak tuid v celotni oskrbi čez celo leto. Če jim nekdo zdrma njihovo edino seme, ki resnično krasno dela, je to zanje posledično uničenje njihovega gospodarstva. NJihov obstoj je pod vprašanjem. Ne rodijo vsa semena enako in pod enakimi pogoji. To še en čisto navaden vrtičkar kot sem jaz izjemno jasno vidi. Ti pa ne, ker s semeni nimaš opravka, niti te ne brigajo - zato se ne ukvarjaš s tem, kako to funkcionira, ampak govoriš nekaj na pamet - kvazi znanstveno in zelo od daleč.

06.11.2009, 17:25

Gina

12402

Dodajam en članek:

Zakaj je Monsanto nenehno tarča okoljskih aktivistov

Finance, 20. 04. 2009

Biotehnološka industrija si je sama kriva, da je kritična civilna družba do nje čedalje bolj nezaupljiva. Svareč primer za to je ravnanje ameriškega koncerna Monsanto iz St. Louisa, je v protestnem blogu zapisal neki nasprotnik gensko spremenjenih poljščin. Podjetje, ki je zagrešilo zločine proti človeštvu in naravi ob pomoči naklonjenega pravosodja in politike po vsem svetu, si sistematično prizadeva za popolno obvladovanje svetovnega kmetijstva in hrane s sredstvi, kot so sodni procesi, agresivno lobiranje in vprašljivo tolmačenje zakonov o patentih, je zapisal ameriški kmet, ki si je prav tako dal duška v blogu in svoj prispevek naslovil Korporacija Monsanto in njena svetovna vladavina terorja.

S semensko policijo nad kmete

Monsanto preganja vsakogar, za kogar sumi, da je prekršil njegove patentne pravice kmete, kmetijske zadruge, trgovce s semeni. Z vojsko zasebnih detektivov vliva strah v kosti kmetom. Agenti, ki jim kmetje pravijo semenska policija, skrivaj snemajo dogajanje na poljih in zbirajo informacije. Monsanto to upravičuje z zaščito svojih patentov, češ da nekateri kmetje izkoriščajo prednosti gensko spremenjenih semen, ne da bi za njihovo uporabo plačali.

Prav nič ne pomaga razlaga, da se je gensko spremenjena koruza z vetrom ali žuželkami, ki oprašujejo rastline, zanesla na njive, kjer sicer raste navadna koruza. Nekateri celo sumijo, da Monsanto namenoma okuži rastline z gensko spremenjenimi ali pa kupuje kmetijska zemljišča tako blizu njiv s klasičnimi posevki, da se tam zasejejo gensko spremenjene rastline. Kmetje tako hitro pristanejo na sodišču, in ker večina nima za pravdanje niti dovolj denarja niti časa, se s koncernom zunajsodno poravna in potem ne more več uiti usodi. Monsanto jih dobi v svoje kremplje in morajo uporabljati njegovo seme.

Kmetom prepovedali shranjevanje semena

S tem pa kmetje šele postanejo tako rekoč suženjsko odvisni od koncerna. Kmetje namreč že stoletja in tisočletja nekaj semena rastlin, ki jih jeseni spravijo s polj, očistijo in spravijo za naslednjo setev. Monsanto je to starodavno prakso postavil na glavo. Razvil je takšno gensko spremenjeno seme, ki je odporno proti roundupu, herbicidu, ki ga je sam razvil.

Tako je kmetom ponudil priročno sredstvo, ki ga razpršijo po poljih in z njim uničijo plevel, posejani koruzi ali soji pa ne škoduje. Monsanto je to seme patentiral. Kmetje, ki ga kupijo, morajo podpisati pogodbo, s katero se zavežejo, da semena po vsaki žetvi ne bodo niti shranjevali niti prodali drugim kmetom. To pa seveda pomeni, da morajo vsako leto kupiti novo seme kje drugje kakor pri Monsantu.

Iztrebljanje drugih proizvajalcev semen

Monsantova gensko spremenjena semena korenito spreminjajo svetovno kmetijstvo. Koncern trži gensko spremenjeno sojo, koruzo, ogrščico in bombaž. Veliko jih še razvija, na primer seme za sladkorno peso in deteljo. Kmetom vsiljuje gensko spremenjene poljščine tako, da kupuje konvencionalne proizvajalce semen ali pa onemogoča njihovo delo. Ocenjujejo, da je približno 90 odstotkov soje, ki je pridelajo v ZDA in uporabljajo pri pripravi številnih živilskih izdelkov, vzklilo iz Monsantovih semen.

S svojimi gensko spremenjenimi semeni se podjetje prikazuje kot rešitelj sveta pred lakoto. Kmetje pa se ga bojijo in ga sovražijo, saj imajo čedalje manj možnosti, da bi kupovali drugačna semena. Čeprav se o škodljivosti gensko spremenjene hrane mnenja še krešejo, je dejstvo, da Monsanto ovira delovanje prostega trga. Kmetje in s tem uporabniki imajo vse manj možnosti izbire.

Začeli so s saharinom in kofeinom

Monsanto tudi v preteklosti ni bil prijazen do narave. Njegovi začetki namreč temeljijo na kemikalijah. Podjetje je leta 1901 ustanovil John Francis Queeny in ga poimenoval po priimku svoje žene. Sprva je izdeloval saharin in kofein ter med svojimi glavnimi odjemalci imel Coca-Colo. Potem je začel izdelovati še zdravila, na primer pomirjevala in odvajala ter aspirin. Po očetovi smrti je sin Edgar proizvodnjo razširil na plastiko, smole, gumarske izdelke, vinil, detergente, sredstva proti zamrzovanju, umetna gnojila, herbicide in pesticide.

Leta 1982 so prvi na svetu gensko spremenili rastlinsko celico

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je družba čedalje več svojih sredstev namenila biotehnologiji. Leta 1982 so njeni znanstveniki prvi na svetu gensko spremenili rastlinsko celico. Zdaj bo mogoče tako rekoč vsak gen vključiti v celico rastline in naš končni cilj je povečati pridelek in svet rešiti pred lakoto, je ponosno oznanjalo vodstvo koncerna. Že od začetka pa so javnost, kmetje in porabniki doma in po svetu njegova gensko spremenjena semena sprejemali z nezaupanjem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je koncern svojo kemično dejavnost odcepil v novo družbo, ki jo je poimenoval Solutia, sam pa se je pod starim imenom prelevil v podjetje, katerega cilj je kmetom pomagati pri njihovem poslanstvu, da nahranijo in oblečejo svet. Zdaj se vede tako, kakor da bi družba, ki je dolgo v svojem imenu imela naziv kemična, nikoli ne obstajala. A njeno preteklost, zlasti ekološke katastrofe, ki jih je povzročila, ljudje še vedno občutijo in bodo najbrž vedno občutili.

Dolg seznam ekoloških katastrof

Leta 1948 je Monsanto začel izdelovati močan herbicid. Stranski proizvod pri procesu izdelave je bil dioksin, kemikalija, ki povzroča bolezni srca, jeter, reproduktivnih organov in iznakaženost novorojenčkov. Ne razgradi se niti v naravi niti v telesu. Mednarodna agencija za raziskovanje raka ga je uvrstila med povzročitelje raka. V mestu Nitro, kjer se je proizvajal omenjeni herbicid, je leta 1949 odjeknila eksplozija, zaradi katere je šlo v okolje na tone dioksina. Monsanto ga je nehal proizvajati leta 1969, a strupena kemikalija je še vedno v zemlji daleč naokoli tovarne, v bližnjih rekah, potokih, ribah. Prebivalci, ki še zdaj čutijo zdravstvene posledice, so koncern tožili, a se zadeva še vedno vleče po sodiščih.

V kraju Aniston je Monsanto proizvajal kemikalijo PBC, ki so ga v industriji med drugim uporabljali kot hladilno sredstvo. PBC je zelo strupen in prav tako povzroča raka, poškoduje jetra, živčni sistem, posega v endokrini in reproduktivni sistem ter slabi odpornost. Zdaj je prepovedan, a okolica tovarne je še vedno eno najbolj onesnaženih območij v ZDA. Deset let pozneje se je biolog, ki je v potoku blizu tovarne opravljal poskuse, hitro prepričal, s čim ima opravka. V potok je vrgel 25 rib. Vse so izgubile ravnotežje, se obrnile na bok in v treh minutah poginile.

V Vietnamu se še vedno rojevajo prizadeti otroci

Da bo seznam popoln, je treba povedati, da je Monsanto izdeloval tudi zelo močan herbicid agent orange, ki so ga uporabljali v vietnamski vojni za uničevanje rastlin. Zaradi njega se v Vietnamu še vedno rojevajo prizadeti otroci, njegove posledice pa čutijo tudi vietnamski veterani.

Iz številnih sodnih spisov je mogoče razbrati, da se je Monsanto zavedal škodljivosti svojih izdelkov. A koncern nenehno zatrjuje, da je škodo naredil prejšnji Monsanto, da pa je današnjemu Monsantu mogoče zaupati, saj so njegove biotehnološke poljščine zdrave, hranljive in varne tako kot konvencionalne.

Rastni hormon za več mleka

Tako kot je menda neškodljivo mleko krav, ki jim vbrizgajo umetni rastni hormon rBGH zato, da bi dajale več mleka. Hormon seveda izdeluje Monsanto. Neki ameriški kmet je na tetrapake mleka, ki ga dajejo njegove krave, dal nalepiti sporočilo, da njegove krave niso dobivale rastnega hormona: Našim kravam dajemo ljubezen, ne rBGH. Kmet je bil pač prepričan, da mora svoje kupce bolje informirati. To pa je razjezilo Monsanto.

Kmeta je obtožil, da s svojimi nalepkami namiguje, da je uporaba hormona škodljiva. Podjetje ni mirovalo toliko časa, dokler pri pristojnih oblasteh ni doseglo, da morajo kmet in tisti, ki so ga posnemali, na drugi strani tetrapaka nalepiti obvestilo, da vladne študije niso pokazale bistvenih razlik med mlekom krav, ki so dobivale rastni hormon, in mlekom krav, ki ga niso dobivale.

Evropska komisija lobira za Monsanto?

Na srečanju ministrov za okolje na začetku marca je evropska komisija predlagala, naj bi države članice, ki so prepovedale pridelovanje gensko spremenjene koruze MON 810 koncerna Monsanto, to prepoved odpravile. Zbrani ministri so se z dvotretjinsko večino temu predlogu uprli in glasovali proti. Poleg Francije, Avstrije, Grčije in Madžarske, ki so prepovedale gojenje te koruze na svojem ozemlju, zdaj o prepovedi razmišlja tudi Nemčija. Slovenija bo to vprašanje rešila z zakonom o soobstoju GSR.

Evropska komisija je svoj predlog utemeljila z izvedenskim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (ESA). Zeleni v evropskem parlamentu nameravajo predlagati glasovanje o nezaupnici predsedniku evropske komisije Barrosu. Po njihovem mnenju namreč evropska komisija lobira za Monsanto.