Grozno,mene bi ravn tako vrglo,ce bi to za mojo rekla.
Me pa motijo,pistole,puske.....greva s tamalo ven,pa sosedov tamala kao strelja na mojo.Pri vsej izbiri igrac,je res potrebno se strelno orozje

no mene so v razvojni opozorili, da moj otrok ni hiperaktiven :)...in od takrat poznam pomen te besede...ima pa veliko energije...in mi je ogromno sivih las naredil...samo prej sem skoz probavala dopovedat, se pogovarjat, da sem se že sama sebi zdela mal blesava...in tamal je vedel,da pač ne bom nič naredila, da bomo zato bolj doma in da bom na vsake toliko časa spet probala svojo srečo in šla s tamalim kam...aveš kaj sužnja pa jaz otroku nisem....se bo pa mende ja naučil tudi obnašanja v javnosti, zej pa al zlepa al pa zgrda...tista ena na rit je bila konkretna, bilo je tudi proti večeru tko da ko sem ga popokala domov, sem ga samo še stuširala in poslala spat...brez besed...naslednje jutro je prišel k meni in vprašal če sem še jezna...sva se pogovorila, objela in to je bo to...kruta, mene je src bolelo, ampak od takrat grem mirno lahko na vsako kavo, v vsako trgovino, še pomaga mi :)

dory,mislim,da ni bila samo tista cez rit odlocujoca,temvec takojsen odhod domov,postla...je videl,da si resna in,da se ni za hecat.

Je tudi meni mami rekla,da ko sem se prvic nekje v trgovini mislim da,po tleh vrgla,sem dobila cez rit in naj bi zaleglo za naprej.

ja kaj pa vem, jst sem bla obupana in res nisem več vedla s kakšnim pristopom naj mulca skuliram...tko kot gre men na živce,ko gledam otroke,ki kričijo in se mečejo po tleh, tko tud nisem mogla dopustit,da se moj tkole obnaša...in je ratalo...k sreči, če ne vem kaj bi :)

Nisem brala cele debate, ampak nekaj mi je pa zelo zanimivo - kako in kje za vraga ve vedno vidite toliko nevzgojenih otrok Meni se namreč večina otrok zdi zelo pridnih, mnogo bolj od mojih

No, morda je pa v tem keč, da imam jaz svoje nevzgojence non stop pod kontrolo in nimam časa drugih opazovati ... to bo, ja

Ne bom pametovala, ker nimam otrok. Se pa spominjam dogodka z morja par let nazaj.

Zvečer sva šla na večerjo, v eno čisto prijazno restavracijo. Pri ne najbolj sosednji mizi sta bili dve družini s cca. 4 otroki (kako so bili razporejeni ne vem). V glavnem otroci so veselo cel večer laufali po po terasi in delali kraval, plezali po stolih, pod mizami, se lovili med mizami in drsali po zlizanih ploščicah.
Starši niso ukrepali, vsaj ne v času ko sva bila midva tam.

In se tako veselo puzajo med mizami, ko očitno en od otrok rukne starejšo godpo v komolc in se le ta polije. Starši pa nič. Pa to ni blo še tahuj. Njen gospod, verjetno mož lepo mirno pristopi k mizi in prosi, če malo otroke umirijo. Pa ga eden od očetov prav nelepo zavrne, kaj mu je rekel nisem slišala.

Ampak otrokom niso rekli nič. Kako minuto pozneje je šel natakar skozi vrata (verjetno od kuhinje) z eno vročo juho in se mu eden od otrok zadrsa direkt pod noge. Natakar zgubi ravnotežje, sicer padel ni, je pa tamalga fejst polil (verjetno poparil) z vročo juho, al karkoli pač je blo v tisti skledi.

Raje ne povem kako dretje je nastalo takrat. In kdo se je drl.

In ko se znajdem kdaj v takem lokalu (no ko mulci šibajo okoli) zmeri ful pazim, kako jem in kaj imam kje. Ta prizor z juho se m je ful vtisnil v spomin.

Kot sem rekla nimam otrok in ne bom pametna. Samo spomin...

Se strinjam, da je treba spet malo v staro šolo vzgoje. Govorim o principih, vztrajnosti in strogosti, ker metode pa tudi niso vse za ponucat. Samo otroke je potrebno postavit nazaj na njihovo mesto in jih naučit da ne morejo biti vselej glavni. Žal jih vrstniki včasih prevzgojijo in izničijo ali vsaj zmanjšajo starševski trud. In žal mi je, da svet drvi v smer, kjer bodo vaši/naši vzgojeni otroci prikrajšani za marsikaj, ker so pač prijazni in se ne stepejo nasilno za vsako malenkost. Upam, da tja res ne bomo prispeli...

Ukvarjaj se s svojimi in te drugi ne bodo motili.

Jaz imam dve punčki.Ena je stara 2 leti.Druga je stara komaj 4 mesece.
Ko gremo kam v trgovino je kar pridna.Pri nas je bolj doma problem.Vsak dan ima neke muhe in se začne za brez veze jokati.Najprej jo vedno lepo vprašava zakaj joka.Ponavadi ni nobenega odgovora.Potem pa ji pozornost usmeriva kam drugam in kar deluje.
Če pa smo že kje vzunaj in zače mogoče noreti ji jaz kaj kmalu rečem da naj se malo umiri.No včasih uboga včasih pa ne.Jo probam vedno na lep način pomiriti in ji povedati kaj je prav in kaj ne.To vedno ne deluje in potem če ni po njeno začne jokati in zopet potem probava njeno pozornost drugam usmeriti.
Teni jaz sem točno takšna kot ti.Vedno se oziram in upam da koga ne moti in kar naprej govori" Pazi!"
Naša vedno ko gremo na obisk lepo reče dober dan in nasvidenje.Če kaj hoče vedno reče prosim in hvala ko dobi.Moj mož mi je enkrat rekel da ji ni treba reči prosim če smo doma in če naju kaj prosim.In sem mu razložila da če je ne bova tega doma naučila potem tudi drugje ne bo znala.In mi je dal prav.
Ne maram pa je udariti ali kaj podobnega.Slabe izkušnje iz svojega otroštva in zato se pri tem zelo držim nazaj.Ene parkrat mi je potegnila živc ampak sem se raje odmaknila in zadihala ene dvakrat in potem ji lepo razložila kako je prav in se pogovorila z njo.Ne rečem da je nekoč ne bom po riti udarila ampak resnično tega nočem.
Vzgoja je težka ampak bomo vsi uspeli in naše otroke dobro in lepo vzgojili.

ja, jaz namenoma puščam tamalo, da se sama zmeni. zato ji ne visim nad glavo in jo pustim, da šara po drugih igračah in da se sama zmeni. tudi z odraslimi, starši in to. je bila zelo boječa,ko je bila mala in bi rada, da se nauči sama poiskat družbo in približat ljudem (ker ne mara da rinejo vanjo, raje vidim da je tako). zaenkrat še ne pali, da ji govorim, da mora vprašat (niti imena sploh noče povedat tujcem, let še itak ne zna, brez veze zdaj neki težit s tem). pa se vse sama zmeni z vsemi. če ji ni kaj všeč,me pokliče. jaz spodbujam to, da se nauči komunicirat brez mene. ne mislim bit njena komunikacijska birgla do ne vem katerega leta. kakor sem velikokrat rekla - ko bo čez 3 leta stara,se bi rada na igrišču vsedla na klopco in prebrala časopis 
če je pa sama na igrišču, se pa z njo igram, da ji ni dolgčas. mogoče zgleda, kot da mam brejk, ko samo opazujem, samo če je frka pa posredujem. samo res, ne preveč perfekcionirat in še štult med tamale, ker če se zastopijo, je to nekaj najlepšega za gledat

ja, men tok živc potegne, ko jo kak mali strelja. ekstra ful grdo, streljat male otroke. mi gre na  plus zdaj ma še fazo, da rada ponavlja in ne bi rada da se navadi nekega streljanja ali da je to celo nekaj normalnega..
ta mali (ki ga omenjam zgoraj) je to delal pred svojim fotrom (streljal mojo pupo) in ko sem mu rekla naj neha, mu gre fotr rečt, da je naša še premala in se boji. wth? a ko bo pa večja bo pa kul al kaj? pa kaj še..
tamali pa nazaj reče svojmu fotru - pa saj še ne ve kaj je to (streljanje). kao, saj pol pa lahko. wth? drugič takrat sem morala bit skoz zraven, ker sta ji težila in jo pikala z enimi pripombami, jo vlekla za kapuco itd. fotra sta skoz sedela na klopci in blebetala, ko se je to dogajal.
ko sem jima spet napela, kako se obnašata (fotra še vedno blebetata in ne šljivita 5 posto), smo se malo pogovarjali med sabo in sta mi zrecitirala igrače, ki ji mata doma - sama orožja. ko sem vprašala, če mata še kake druge igrače razen orožja, mi je eden rekel da ne, drugi se pa ni mogel spomnit. wth? tretjič

< Sporočilo je popravil mateyka -- 15.10.2009 19:00:03 >

...in pol jst čudna izpadem, ko pravim da nema ništa, kar se takih igrač tiče kt da se nimajo otroc s čim drugim za igrat....

Vidiš, če tebe moti, da naši mulci povsod in zmeraj streljajo, potem lahko tudi mene moti, da se tvoja slini po igračah mojega. Ker se nam je že kar nekajkrat zgodilo, da smo dobili nazaj zlomljeno igračo o čemer potem nihče ni nič vedel. Zakaj bi moralo biti normalno, da je igrača, ki je odložena na naši brisači ali ob naših stvareh, javno dobro?
In ja, jaz imam poln kufer takih mamic, ki svoje sončke gledajo od daleč kako "socializirajo" in je za njihove sončke vse normalno, če pa moj strelja, je pa nevzgojen. Ker moj se pač socializira tako, da se igra bojne igre in strelja vsepovsod. Čeprav tega ni nikoli videl, doživel ali bil spodbujan.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

ne, bumeran, jaz govorim specifično za otroška igrišča. in ja, tam me ne bi motilo, da mi polomijo avtoček za 3 evre. niti voziček za 6, niti kosilnico za 15. pa saj so otroci, se igrajo in se zlomi. tudi svoje igrače kdaj zlomijo, pa takrat noben je jamra. ne vem zakaj smo tako škrti pri majhnih stvareh..

A to da se fantje steljajo te pa moti? Pa starši so krivi, ne?
Veš, tudi oni se igrajo. Čisto in samo igrajo!

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Madona...
mi smo se k muci igrali nemce in partizane in obdelali vsako stezo in lukno cca 3 km okol vasi. Pa indijance in kavbojce, pa igrali smo se Bobre  Ostrorogi jelen pa to. Pa z loki in puščicami tekali okoli... Pa ne vem če je kter od nas ratal nasilen. Pravzaprav smo vsi bl miroljubne sorte. Pa smo nemalokrat pršli z buškami domov. Smo bli pa od 3 do 10 let starosti. V bistvu bi danes verjetno starše socialni prjavli.
Dans pa smo jo kar dobr odnesli: 1 zdravnik, 2 odvetnika, 2 učitlci, 2 arhitekta, 1 PR znane firme, 2 podjetnika, pa dva uslubenca nekje aja pa en policaj... od vsega tega 4 magistri...

Tko da ne vem. Očitno so se res časi u iber spremenili.

ja,moti me. zato, ker ji zraven govori naj gre stran. zato ker jo vleče za kapuco ko teče stran. zato, ker ji meče njene listke dol s klopce ko ona "kuha", zanalašč. zato ker jo maltretira in se ne igra z njo. zato.
veš, to ni igra. je čisto in samo teženje in nagajanje.

PikecRR, men se to ne zdi podobno igrcam, ki smo se jih igral. vem, ker sem se jih igrala tudi jaz. pismu, da nismo maltretiral dveletnikov. nista se 2 5letnika "borila" proti 2letniku, ki mu ni nič jasno.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 15.10.2009 23:20:33 >

Aja, a slinjenje po in uničevanje tujih igrač pa je igra, ne?

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

jah, pa jih pošlji stran in vzemi igrače. z dveletnikom se pa ja lahko zmeniš, če ti je to tako too much. saj jaz sem tudi morala zmenit z unima 5letnikoma sama. pa niso bile igrače v igri. samo mene ne motijo prijazni otroci, ki se hočejo igrat z najimi igračami. tebe pač motijo. the end.

Jaz pa nikoli nebom pozabila kako je ena mama na igrišče pripeljala 2 otroka. Otroka sta se igrala ko je ona pristopila k mizi kjer je sedelo nekaj mulcev, od njih prejela paketek in kasneje sedla k topoganu kjer sta se igrala njena otroka in še nekaj drugih ter si zvila joint. Kmalu je po travi zasmrdelo po celem igrišču.
Nevem se mi zdi, da če že moraš to počet ne počni tega pred otroki in sploh ne sredi belega dneva ko veš, da se moraš z otrokom še ukvarjati. kako bo pa zadeta mama vzgajala svojega otroka. Meni se je vse skupaj res zagabilo, kljub temu, da sem precej svobodomiselna.
Drugače pa jaz s svojim malim ( 3,5let) nimam nobenih težav zunaj. Se mi zdi, da je zelo pomembno kakao ga vzgajaš že doma, da ve kako se obnašat. On ve, da če jaz rečem ne tega ne smeš ali pa to je grdo, da je moja beseda zakon in, da mora ubogat. Nisem ga nikoli tepla in tudi pustim mu svojo voljo samo ve pa kdaj gre zares in pri metanju po tleh v trgovini ve, da gre zares.

Ja, res je tako. In včasih smo potičke in gradove delali z lastnimi rokami. Najsrečnejši si bil na svetu, če si imel plastično kanglico, lopatko in grabljice. Danes otroci več tega ne znajo, ker jih tega starši in družba ne naučijo in starši so krivi, ko v BC diplomirajo iz nakupa pripomočkov za v peskovnik. Starši so krivi, ko dovolijo gledati risanke, ki so za moje pojme zelo nasilne, po drugi strani pa kritizirajo reality šove, ki tudi poneumljajo, strelajo se pa notri ravno ne. In da ne govorim o igralnih konzolah, internetu itd.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

dejte no, to sploh ni za primerjat...kako smo se včasih igrali partizane in takšno, k smo si mogoč iz kake palce nardili puške itd...al pa danes, k so te plastične pištole natančne kopije originalov, da te zmrazi ko pogledaš recimo4letnika s tisto pištolo v rokah....in pol še vse podkrepljeno z nasilnimi igricami in risankami...ma ne morš dobit ven druge kot blesavga, nasilnega otroka. tko da ne mi z včasih, ker včasih tega ni blo.

Se strinjam. Pa še ene razlike se spomnim: mi smo se obmetavali s papirnatimi "žogcami" (list časopisa si zmečkal), zdaj pa na igrišču vidim, da se otroci obmetavajo z kamni. Igra od daleč zgleda enako kot tista iz mojih otroških let, samo vsake toliko kakšen otrok zajoka in je panika, ostali pa zbežijo...

sori, ampak od kdaj je pa stopnja izobrazbe merilo, kakšen človek si?


_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008