Forum: Otrok

Vzgoja

RE: Čustvena vzgoja otrok

1

2

19.10.2009, 13:38

Nina00

2841

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica

Meni se zdijo pomembne naslednje stvari:
- izražaj svoja čustva, povej kaj misliš, čutiš. To delaj na sprejemljiv način (npr.če si jezen, ne tega potlačit, niti ne začni razbijat in kričat. Povej, da si jezen in zakaj).
- spoštuj in ceni sebe ter druge. Ne hodi po drugih, niti ne dovoli, da drugi hodijo po tebi.
- Če koga prizadaneš, se opraviči in popravi svojo napako.
- bodi to, kar si in ne kar drugi hočejo, da bi bil
- če me rabiš za oporo, objem,... sem tukaj.
- če se zmotiš ali narediš napako, ni nič narobe. To delamo vsi, saj smo ljudje. Pomembno je, da napako priznaš, jo skušaš popravit, če gre, ter se iz nje naučiš, da tega ne delaš več naprej.
- Ni toliko važen rezultat, kot to, da poskušaš narediti stvari po najboljših močeš. Pa četudi ti ne uspe ali pa ne narediš popolno.Če si dal od sebe vse, kar zmoreš, si uspel.

Doma se veliko stiskamo in lubčkamo, meni se zdi nujno, da članom družine povem, da jih imam rada, da se vsak dan objamemo, polubčkamo in poslovimo, preden gremo zjutraj vsak po svoje. Na otroka skušam gledat ne samo kot njuna učiteljica temveč tudi kot učenka.

Joj, pod tole bi se pa jaz podpisala, če dovoliš.
Pri nas se tudi vedno poslovimo in poljubčkamo. Je moral enkrat nono, ko sta šla z mojim sinom ven, nazaj in lubčka dat noni, ker je pozabil user posted image

19.10.2009, 14:24

HuAnita

5576

Težka debata...

Samo čustvena vzgoja zame ni samo ljubčkanje, ckrljanje, ampak bistveno več. tisto pa me velikokrat popolnoma izčrpa, ko imaš 2 taka, enega za drugim...
Skratka, meni je čustvena vzgoja tudi vsaka pohvala, lahko je samo pogled, nasmešek, ki ti ga otrok nameni, ga prestrežeš in odgovoriš - z nasmehom.
Je to, ko ti hoče otrok pomagati pri kuhi ali čiščenju - ko vem, da bom imela potem še več dela s pospravljanjem, ampak daš vedeti, kako zelo ti taka pomoč pomaga, da potem zvečer nisi tako utrujen...
Je čas, ko ni TV, računalnika, si vsak izbere knjigo, preberemo, predebatiramo čustva - npr. kako se je babica počutila, ko jo volk požre...
Je tudi opozarjanje na to, kako izraziti čustva - predsvem 'negativna' - jezo, bes, ....

Capinka, 5 let, je zelo čustvena, ona še zdaj joče za pokojnim stricem - pa se mi nikoli ni zdelo, da je bila tako navezana nanj, pa za mačko in psom, ki sta poginila - zvečer kar iz ljubega mira začne... Tara (psica) je pa poginila... Pa je ni veeeeeeeč. Uuuueeeeeeee.
Mi kar ni jasno?! Potem ji razložim v tem smislu, da mrtvih sicer ne vidimo, ampak ko se spomnimo nanje, jih imamo v srčku, oni pa nas čuvajo in gledajo na nas iz zvevz...