Uf, še to moram pripisat, da seveda, ko boste šli nekam brez nje, ko ne bo pravočasno zrihtana - valda ne ostane sama doma Pri nas je ostala doma z očijem, na primer, ko sem jaz šla k frizerju, kamor gre ona fuuul rada zraven, pa tudi njo takrat ostrižejo, je bila prepočasna in je sanjala, čeprav sem ji že parkrat rekla, da morva it, sem se na koncu hinavsko usedla v avto in odpeljala. Deluje, v glavnem! 

Hvala vam za odgovore.

Verjamem, da je večji večini za obnašanje otrok kriv starš. Pomojem se je pri nas začelo, ko sem rodila drugo punčko. Starejša je bila takrat stara malo manj kot 3 leta. Čeprav smo jo pripravljali na novega člana, jo vključili v vse, se mi zdi da se je počutila malo zapostavljeno. Sestrico obožuje, ampak opažam, da je še vedno zelo ljubosumna. Mogoče se ji ne posvetim dovolj, čeprav se trudim. Tako, da kadar potrebuje pozornost kar preklopi na hudobijo, da se jo ja opazi. Zadala sem da bova probali za začetek enkrat tedensko iti nekam čisto same, pa čeprav samo na sprehod, knjižnico ali pa v trgovino. Da vidi da sem lahko samo njena.
Kar se tiče dretja sem verjetno tudi jaz kriva, ker včasih ji rečem, naj recimo pospravi igračke in ona kar nekaj sanja, in jo večkrat prosim da pospravi igračke, da gremo jest ali pa kar kam, in ona nič. In jo nekajkrat spomnim, da naj se uredi ali pospravi in potem se tudi zaderem.
Roberta, kar se tiče točk ki si mi jih napisala. Jo kadar gremo ven, že prej opozorim, da naj se pripravi da gremo ,pa ni nič od nje. In jo celotni čas, doker jaz uredim tamalo, sebe opominjam in na koncu ji pomagam. Vem da se v vrtcu sama uredi za ven, in to bi želela tudi doma, pa nam nikakor ne gre.
Pri hranjenju je problem ,da res ona nikoli ni izrazila želje da je lačna. In njej ni problem ne jesti. Sem že prakrat probala jo dat stran od mize, ampak tukaj ne gre.
Kadar se joka in dere zraven ji na miren način povem, da je ne razumem, in po nekaj poskusih se umiri in lepo pove. Moti me bolj dretje v smislu ko mi želi kaj povedati. Verjetno želi mojo pozornost in pozornost drugih in na ta način jo želi pridobiti. Moram še z vzgojiteljico govoriti, ali se tam tudi tako dere.
Ljubko dekle, to nisem mislila neke pocukrane punčke. Ampak, da se zna otrok lepo vesti.
No res bom šla v knjižnico in si dobila tisto knjigo ki mi jo je Mata svetovala, pa upam ,da bo kaj efekta.

Pa ja moja mala upornica ima tudi dobre lastnosti. Zna biti zelo mila, prijazna, moja mala punčkica.

Aja Kerensa, poročaj kako je bilo.

Pričnite razmišljati kaj naredi dobro. Uporabite pohvalo, vzpodbudo. Vzemite si vsak dan nekaj časa samo zanjo. Prvi otrok naj vedno ostane prvi.
Upoštevajte jo tako, kot je. Če poje malo ji to dovolite. Potem naj ne dobiva prigrizkov.
Ko se oblačite jo vprašajte ali ji lahko pomagate. Morda ji boste res pomagala kdaj in kdaj, večkrat se bo oblekla sama. Takrat jo pohvalite na tak način, da bo sama s seboj zadovoljna.
Pogovarjajte se z njo tiho. Mogoče še tišje kot je v vaši navadi. Mogoče tudi še ni dovolj zrela, da bi skrbela sama za svoje stvari, igrače, oblačila. Ponudite ji pomoč, potem bo verjetno tudi sama raje kaj naredila.
Vi jo navajajte na potrpežljivost. Povejte ji, da ta trenutek ne morete. Ko boste dokončala, kar delate, bo dobila, kar želi, če je mogoče pa ji predlagajte naj si sama vzame.

< Sporočilo je popravil zinkazi -- 11.10.2009 12:13:50 >

_____________________________


Otroško srce je zaklad

hja,kaj naj rečem.pri nas je že pri 3 letih tako.kaj bo šele pri 5-ih????

Joj kar spreletelo me je, ko to berem in hkrati sem si malček oddahnila. Pri nas je popolnoma isti scenarij le da sta spola zamenjana. Imamo dva fantka in ta velik je isti problem. Ne vem kaj naj delam, ali kaj naj ne delam .... prebrala sem to knjigo, probala s tabelami, z nalepkami in vsemogoče prijeme ... a ne pomaga nič. Razen, da bi pustila službo in zraven imela še čistilko in kuharco in bi bila vedno samo z otrokoma. In seveda živela popolnoma na svojem brez babic in dedkov, ki jim dajejo potuho. Saj gre a včasih je res težko in pride dan, ko se zalotim, da cel popoldan kričim od tega pa itak nima ne otrok nič ne nihče okrog njega...samo moji živci so načeti. Prepričujem se da bo boljše, da bo šlo mimo...

Čakam Kerensino poročilo...

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

Naj se malo pohvalim, pa upam, da ne bo potem vse po starem.
Tudi jaz sem začela malo bolj potiho govoriti, z njo se pogovorjam vedno v zelo prijaznem tonu. Zvečer sem samo njena, ko jo dajem spat, mož poskrbi za mlajšo. Nekako nama uspe, da se vse super zmeniva. Hvalim jo skoraj za vse, no ampak se trudim, da ne bi pretiravala. In imam občutek, da je čisto drugi otrok, se kaže vpliv na vedenju. V vrtcu je vzgojiteljica rekla, da je bolj v ozadju, da se ne izpostavlja, da ni preglasna. Tako, da je verjetno samo rabila pozornost. In mi je hudo, da sem njo krivila, kar je pa čisto bila moja napaka. 
Je res še vedno zasanjana, in se je ne uspe oblečti za odhod od doma. Ampak, vse pa vseeno malo bolj potrudi.
Tako, moje drago dete oprosti mi.

Super , da si uspela ugotoviti, kje je težava in jo uspešno odpraviti. Bravo!

Bravo mami!


_____________________________

V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)

Otroci niso robotki, ki bi znali samo to česar se  naučijo. Ravno kričanje oz. jok je njihova prva komunikacija. In naša pupa ni jokcala, ampak vklopila takšno sireno, da še nisem slišala dojenčka, ki bi tako glasno jokal.
Iz ljubega miru jezačela ščipat. Nihče je nikoli ni uščipnil, ne ugriznil, pa je včasih tudi konkretno ugriznila, da si videl zvezde. Veliko stvari otroci pogruntajo sami, nivse priučeno od doma ali vrtca, katerega mnogi starši krivijo za nespodobno obnašanje svojih otrok. Naša pupa je prinesla same lepe stvari ....

Drugače pa si napisala dober nasvet.

Tak način imam tudi sama. Pride pa dan, ko ima svoj moment....Tako da če se bo kdaj spet začela naporno obnašati, ne obupat, očitno ima slab dan.

Me veseli, da sta se obe umirili

Spark, kaj pa če bi ji npr. podarila eno šminko (labelo al kaj takega ) in jo spodbudila npr. alo, teciva se oblečt, pa se bova potem skupaj našminkale.

Pri mojemu je zapalilo, ko je pri dveh nekaj kompliciral kaj bo oblekel oz. da se ne bo oblekel, da sem ga poklicala v sobico in ga čisto direktno "odraslo " vprašala : kaj meniš, kaj bolj paše skupaj - In potem si je med dvojnimi hlačami in majčkami izbral. Isto sem ga vprašala za "nasvet" kaj naj sama oblečem.

Sem vesela, da sta se spet našli. V otroštvu z otrokom z nitkami spletamo vez s katero bomo povezani celo življenje.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Uh, a si upaš to napisat...podarit šminko...  

Mam fantka . A sem brcnila v temo ?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Sorči, ampak tale stavek pa me je malo pretresel. Samo 1x na teden pri "problematični" punčki se mi zdi malo premalo.

Drugače pa , da vama uspeva.

nisi, nisi...sam si reskirala plaz zmerljivk, da se punčk ne šminka . Naša se sicer noče..niti noče mojega našminkanega lupčka, druga zgodba pa je lak za nohte ...ti pa morajo bit na varni razdalji

Mika, hvala ti za tole. No, to je dokaz , da se vsak dan novega naučimo . Kaj te lahko ponižno prosim, da mi razložiš kaj je narobe , če deklico z labelom namažeš? Ker jaz sinkotu,  ob naši primorski burji , redno mažem ustnice s labelom, oljčnjim oljem, bepantenom, ribarinom, pa še on ima eno tako šminko ala labello - hello kity  , ker fajtermen (beri spiderman) mu ni bil všeč.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Kaj pa vem, večinoma vse skupaj počnemo. Sedaj se je možu ponovno začela šola in je 2 do 3x na teden na predavanjih in bom veliko sama med tednom. Meni enostavno ne uspe splanirat dneva tako, da si vzamem čas za eno, in čas za drugo da jih kam posebej peljem. Sej doma ko kaj delamo, se posvetim eni ali drugi, ampak kam da bi sama hodila samo z eno, to pa res nisem prakticirala.
Mamice, kako imate to vi poštimano?

Uškinamami, ni variante, da bi ji dala labelo. To se bi mazala, dokler jo je kaj notri. Zadnjič je pa tamala dobila labelo in se je namazala po celem obrazu.
Potem je pa tako težko vzeti, raje ne riskiram. Ji pa kdaj v avtu svojo posodim, ampak... no ja, mogoče bi jo pa res stimuliralo. Bom še to probala.

Moram rečt da je bilo danes spet malo po starem, za mizo sedeti je bil problem. Tako, da ni jedla ne popoldne ne zvečer.

Hmmm, jaz pa imam tu en pomislek, glede kričanja, a si preverila, če punčka vredu sliši? Včasih je za kričanje razlog, to da otrok sam sebe ne sliši (mogoče kakšno vnetje, ali pa se nabralo ušesno maslo in jo je potrebno samo odpeljat na čiščenje), in če ne sliši, je mogoče lahko to krivo tudi za katero drugo stvar, tudi na to, da ne uboga, je nemogoča, ker ne ve kaj se okrog nje dogaja,... ne vem je za preverit....

Aja to sem imela tudi jaz ko sem bila stara cca 5. let, pa ne zato, ker mi mama ne bi ušes umivala , ampak se je nabralo in prišlo je celo tako daleč, da sploh več nisem ničesar slišala, dejansko sem jih "slišala" samo ko so vame govorili, ker sem se nekako naučila brati iz ust...

Da pa je pri 5 letih tudi obdobje uporništva,... to pa raje sploh ne bom komentirala,... zgleda, da je tudi pri 7... se ravno ubadamo z njim... mogoče je celo vsako leto obdobje, ko preizkušajo , ...

Nič...čisto nič ni na robe, če namžeš z labello. Naša pupa jih ima vsako zimo, vseh barv v nahrbtniku za v vrtec, da ji ne bi popokale ustnice. Ampak šminka je prepovedana , sploh za podkupovanje....je bila ena žolčna debata tu gor pred časom.

aha ...dobro da vem . Pa saj sem mislila "šminko" ala labelo in podobno..niti ne vem kako se jim reče...

imaš mogoče link

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.