...DA Bi potem lahko dokazala vsem, predvsem od M možu, kako nesposobna je, da ne more niti za otroka poskrbet. Ona bi pa bila žrtev, kako mora za vnukinjo skrbeti, ker je njena snaha tako zanič.
Po moje ne gre za M-ine finte, ampak je s taščo nekaj hudo narobe. In če ti nekdo cele dneve kljuva po glavi, pa se ne znaš obranit, ti valjda gre vsaka malenskost na živce, sploh če nikoli ne narediš nič prav.

Pozdravljene babuške!

Ko berem tele zapise o prav zares vražjih taščah, v meni kar vse vre in prva reakcija je neznanska jeza  . Zato bom popolnoma iskrena in direktna, poskušala vam bom pomagat' po svojih najboljših močeh, toda brez slepil, zato upam, da ne boste jezne name, ker ne bom prav nič "prijazna":

1) Ko se človek znajde v takšnem bolečem odnosu, je to znak, da ima tudi sam težave, ki najverjetneje izvirajo iz otroštva. Zato, če imate nerešene težave s taščo, ki vam grenijo življenje, se najprej vprašajte: Kaj je z mano narobe, da si vse to dopuščam, da svoji tašči ne znam postaviti meja oziroma se ne znam uspešno zaščititi??? Od kje izvira ta moja nemoč??? Ker v resnici ni važno, kakšna je tašča, temveč je pomembno, kako se na njo odzivate. Vprašanja: Pa kako je lahko takšna? so popolnoma nesmiselna, potrebno je delati na sebi: Kaj naj spremenim v svojem vedenju, da se bom lahko uspešno zaščitila pred njenim odnosom do mene, ki ga doživljam kot vdor vame?

2) Pri tovrstnih taščah je zelo pogost sopojav njen sin, ki je tipičen MAMIN SINČEK. Gre za čustveno invalidnega moškega, ki ga je mama toliko ranila, da se v resnici boji žensk, mamo pa kuje v nebo (v smislu mama je samo ena, žensk pa je na milijone). Takšen moški v resnici sploh še ni odrasel, ampak je še vedno majhen dečko, ki se mame boji. Zato se ji tudi ne upa upreti, kar se v obrambnem mehanizmu pokaže kot to, da jo prav vedno zagovori z izgovorom, da ona vse počne iz ljubezni. Bodimo pošteni: Kakšna ljubezen neki je to, da sinu uničuje zakon, vnuka pa poskuša "ukrasti" mami? Oprostite, toda to nikakor ni zdrava ljubezen, temveč bolezen! Če ste v razmerju z maminim sinkom, je edina rešitev ULTIMAT: JAZ OZIROMA MIDVA ALI MAMA! Toda, da boste sposobne postaviti takšen ultimat, morate najprej stvari razrešiti pri sebi. Gre namreč za to, da si mamini sinčki vedno najdejo zelo občutljivo, nežno, razumevajočo, negovalno ... žensko, ki ga "BO ZNALA RAZUMETI". Če to prevedemo v zrel jezik: ki bo ZNALA NA RAČUN NJEGOVE NEZRELOSTI POŽRETI SAMO SEBE IN SI TAKO IZ DNEVA V DAN NIŽATI SAMOPODOBO. Zato ni slučaj, da ste se ravno ve znašle v zakonu z moškim, ki ima takšno vražjo mamo. Ko boste spoznale, da ste PREVEČ "ljubeče", razumevajoče in obzirne (do drugih seveda, do sebe zelo očitno ne dovolj!), boste že bliže zdravemu odnosu do same sebe, ki je nujen predpogoj za zdrave odnose z drugimi ljudmi. Skoraj 100% si upam trditi, da ste se takšnega odnosa do same sebe naučile v primarni družini, zato samo poglejte svojo mamo in očeta ter njun odnos in takoj boste videle sporočila, ki ste jih dobile kot majhne punčke, da ste danes preveč prijazne ženske. Pa brez skrbi, to so zelo pogoste težave žensk, pa tudi moških ... če smo iskreni, nas je itak 99,9% ljudi tako ali drugače ranjenih in te rane se odprejo prav v partnerstvu in odnosih, ki sledijo. Toda ne moremo se večno zgovarjati na starše, zato je čas, da kot zreli in odgovorni odrasli to spoznamo in tudi spremenimo, se naučimo ljubečega, odgovornega in svobodnega življenja.

3) Če ima ženska vsaj za silo urejene svoje rane iz otroštva in urejen zakon z moškim (kar pomeni, da sta oba skozi vse zakonske krize uspela uvideti, kje so njune nerazrešene bolečine iz otroštva), sploh NI VEČ POMEMBNO, KAKŠNA JE TAŠČA, saj kot usklajen par znata postavljati meje drugim ljudem, znata zaščititi svojo družino. V takšnem primeru je lahko tašča najhujša možna tašča na svetu, pa se vaju ne bo dotaknila, saj ji bosta znala postaviti prave meje. Na drugi strani ograje se pa ona lahko meče po trepalnicah in čustveno izsiljuje na vse možne načine (tudi grozi s tem, da bo od žalosti kar umrla), to se vaju ne tiče. To je popolnoma njena težava, ki jo mora rešiti sama. IN TAKO BO VES ŽOLČ, VSA NEGATIVNA IN BOLNA ENERGIJA OSTALA PRI NJEJ. Tako kot je zelo lepo napisala ena mamica malo više: Vidva bosta izstopila iz te bolne igre, ki se jo gre in se s tem osvobodila.

V glavnem, jeza zgoraj je bila nekoliko namenjena tudi vam, ker vse to dopuščate in dosledno ne postavljate meja. Toda tako kot vedno pri čustvenem vznemirjenju je tudi tokrat jeza le znak moje projekcije, saj imam tudi sama težave s postavljanjem meja. Pri meni se ta težava pojavi ne pri agresivnih ljudeh (tam znorim do konca ), temveč pri prijaznih, neukih in občutljivih ljudeh, ko se mi zdi, da če bom postavila mejo, da bom človeka na drugi strani preveč prizadela in kar sesula. In ekola: namesto da bi zaščitila sebe, zaščitim drugega človeka na račun tega, da sebe požrem. NAROBE!!! V glavnem, kot vidite sem v istem d... , le da se jaz procesov že nekoliko zavedam in vam jih z veseljem predam, da se skupaj začnemo boriti ZASE!!! Ni kaj, treba si je pljuniti v skledo, da imamo pač določene težave v odnosih (vsak iz svojih virov iz otroštva) in da je čas, da jih začnemo aktivno reševati. Želim vam veliko razsvetljujočih spoznanj, veliko poguma in energije ter čim prejšnje uspehe pri UREJANJU SAME SEBE!

NenaLena

Prav groza me je to prebrati.  Saj ne morem verjeti. Tašča je samo tvoja tašča, drugače je pa tudi mama, babica, teta, žena, sestra, ...
Če ima samo snaha probleme s taščo, otroci, mož, sestre, bratje, vnuki, nečaki,...pa ne, potem ni samo krivda v tašči, ampak tudi v snahi...
In tako grdo govoriti o babici svojih otrok...Uf, si ne predstavljam, da bi tako razmišljala o dedku in o babici mojih otrok, ki ju neizmerno obožujeta in obratno.
Res pa je, da tudi sama nimam problemov s taščo in niti ona z mano... Ker sva pač obe taki sva se sprejeli in sva družina. Pika.



_____________________________

Joj, tudi jaz imam podobne težave s taščo. Pa sem ji že velikokrat rekla in se včasih tudi drla nanjo, pa nič ne pomaga. Pri njej gre skozi eno uho notri in takoj skozi drugega ven. Živimo pri njegovih in si trenutno zidava mansardo nad njegovimi starši. Zida on sam, tako da ga cele dneve ni, ker bi rad, da se čimprej preselimo. Ve, da me njegova mami spravlja ob živce, reče ji pa nič. Potem, ko se pa z njo skregam, mi pa reče: pa kaj sta spet imele. Pa mu povem, pa reče, da me je že počasi sit, da sem ful zoprna in tako naprej. Pa zakaj nočem dat svojega otroka nič njegovi mami itn... Mene to psihično čist izčrpava. Včasih sem že pomislila, da bi šla kar k mojim. Vsaj dokler si ne zgradiva zgoraj. Zaradi nje mi je zmanjkalo mleka in tako moram že kakšen mesec dajati svojemu sinu Novalac. To ji bom zamerila za vse življenje. Ena je omenila, da ko je prišla partonažna, sploh ni imela časa kaj vprašat, ko se je tašča skoz z njo pogovarjala. Pri meni je bilo enako. Skoz mi nekaj pametuje in govori kako so oni včasih skrbeli in previjali otroke in da bi mi morali tako delat. Halo no...časi se spreminjajo. Meni se res že ful meša. Včasih se mi zdi, da bom kar v depresijo padla. Tudi jokam velikokrat zaradi tega, vendar se poskušam zaradi svojega otroka zadrževat. Grozno res. Pa fora je, ker sem se res velikokrat hotela z njo pogovorit glede teh stvari, pa me sploh ne posluša in kar gre iz sobe. Aja, ful sva se pa skregali, ker je ona že ob 6.30h hodila v sobo k Mateju. Halo no. Mi še spimo, ona pa kar uleti notri. Pa je rekla, da itak ne pride naju pogledat, ampak svojega vnuka. Mislim....

_____________________________

26.05.2009 ob 23.56 sva postala ponosna starša malemu Mateju
23.10.2011 ob 02.25 pa je Matej dobil sestrico Mašo

Zdaj se pa dol vsedi, pa se vprašaj. A jest hočem celo življenje plesat kot bo tašča žgolela, al hočem bit samostojna ženska, žena, mama? Če je odgovor ne in ja, takoj spokaj in se odseli. Tvojemu maminemu sinčku pa reci, da je dobrodošel, če se ti želi pridružit, da če pa ne, pa tud OK, naj pa ostane svoji mamici pod kiklco.

To je edina rešitev problema.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 30.9.2009 11:30:38 >

Aja, pa še to. Ti nimaš težav s taščo, ampak imaš težave s svojim partnerjem. On je tisti, ki bi se moral spokat s pleničk ven in te zaščitit pred svojo mamo, saj ji je očitno vnukinja zakisala možgane. Ti ga sam vprašaj, al bi rad živel s tabo, al s svojo mamico.

Ne upam, ne drugo leto, ne naslednje leto....ukrepat moraš zdaj, takoj. Deca lepo postavi na hladno in mu daj ultimat, al mamica al ti. Polagam ti na srce, če ne boš ukrepala zdaj, takoj, danes, to minuto, boš uničila ne samo svoje življenje ampak tud življenje svoje hčerke. Tvoja dolžnost je, da jo zaščitiš. Enkrat si že padla pri tem, ko so te speljali na aptamil, ne ponavljaj napak.

To še ni nič, moji otroc so vsi do pike taki kot moj svak. Ko bi vsaj rekla da so taki kot moja žena...ne čist taki so k je bil Boštjan . Naša tud visi na štengah vsakič. Še s polnimi usti in z vilicam v roki od kosila prleti...takle mamo. Sam midva ji do sem pustiva, dlje pa niti slučajno ne.

Pa kako jih lahko prenasate?Mislim halo otrok je vajin pa briga te če je ona njegova mamica,vse ima ene meje.Jest bi ze popokala kufre in sla če pa tvoj ne potegne s tabo te pa ze nima dost rad,to je vajin druzina in nima ona kej teb govort kako bos pa kaj bos mislim halo jest bi čist po.......Jest sm svojmu jasno dala vedt da se samo enkrat postavi na njihovo stran in ne na mojo,adijo pokam res mislim kej tacga pa nebi prenasala.Pa da bi mi kdo otroka budil ko spi,se svoji mami nism pustila tega ne da bi komu drugmu.

Ko naslednjič pride s sekreta, mu reči, naj leti mamici pokazat, če je dobro ritko obrisal.

Da mojmu sem dala pogoj da gremo drugo leto na svoje in že nekaj gleda stanovanja po netu... Bom stala za to obljubo, drugače grem k svojim.

Ne ne tist glede kaj bo mala prvič rekla ne jemat dobesedno - čisto vseeno je, ampak da bo rekla kao mami ali oči, sem je rekla zato, da ji zabijem nazaj, da ne bo rekla babi, ker ne more biti vse po njeno.

Včeraj se neki pogovarjamo in rečem da bomo šli po Novalac v Avstrijo ker je cenejši in ona začne pametovat, da ona ne bi, da ni kvaliteten in sem ji zabila da bova to že midva uredila. Je pa tudi priletela iz službe takoj tamalo gledat, ker jo en cel lubi dan ni videla in jo je rekla, pridi k babi, jaz pa držim tamalo in sem tiho. Res sva imeli lep odnos ko ni bilo male, sam kaj ne morem plesat kot bo ona pela. Itaq vsi najini prijatelji govorijo kok je gospodovalna. Vsekakor se jaz počutim bolje in uživam trenutke z malo. Zadnje dni pride ene 2x, 3x pogledati tamalo po 10 min. Očitno ji je neki padlo v glavo, da sem jaz njena mama in bom naredila kot se bom z možem odločila.




smrketa24

Objave: 187
Član od: 23.10.2008
Kraj: Ljubljana
Status: odsoten Joj, tudi jaz imam podobne težave s taščo. Pa sem ji že velikokrat rekla in se včasih tudi drla nanjo, pa nič ne pomaga. Pri njej gre skozi eno uho notri in takoj skozi drugega ven. Živimo pri njegovih in si trenutno zidava mansardo nad njegovimi starši. Zida on sam, tako da ga cele dneve ni, ker bi rad, da se čimprej preselimo. Ve, da me njegova mami spravlja ob živce, reče ji pa nič. Potem, ko se pa z njo skregam, mi pa reče: pa kaj sta spet imele. Pa mu povem, pa reče, da me je že počasi sit, da sem ful zoprna in tako naprej. Pa zakaj nočem dat svojega otroka nič njegovi mami itn... Mene to psihično čist izčrpava. Včasih sem že pomislila, da bi šla kar k mojim. Vsaj dokler si ne zgradiva zgoraj. Zaradi nje mi je zmanjkalo mleka in tako moram že kakšen mesec dajati svojemu sinu Novalac. To ji bom zamerila za vse življenje. Ena je omenila, da ko je prišla partonažna, sploh ni imela časa kaj vprašat, ko se je tašča skoz z njo pogovarjala. Pri meni je bilo enako. Skoz mi nekaj pametuje in govori kako so oni včasih skrbeli in previjali otroke in da bi mi morali tako delat. Halo no...časi se spreminjajo. Meni se res že ful meša. Včasih se mi zdi, da bom kar v depresijo padla. Tudi jokam velikokrat zaradi tega, vendar se poskušam zaradi svojega otroka zadrževat. Grozno res. Pa fora je, ker sem se res velikokrat hotela z njo pogovorit glede teh stvari, pa me sploh ne posluša in kar gre iz sobe. Aja, ful sva se pa skregali, ker je ona že ob 6.30h hodila v sobo k Mateju. Halo no. Mi še spimo, ona pa kar uleti notri. Pa je rekla, da itak ne pride naju pogledat, ampak svojega vnuka. Mislim....

Ej jaz sem ji enkrat kar pred babco rekla, da rabim tuki moža in ne babice. No naslednjič je ni bilo, ko je prišla. Pa dej če je z njo kar razpravljala katerega pediatra naj izberem. Tumač

Hotela sem povedati, da bi se mogoče naveličala in bi nehala s takimi, pa bi ju že enkrat pri miru pustila.

Za moža sem pa itak povedala, da je tle dost on kriv.

HB, da imam takšno taščo in tasta, da se ne vtikata v nič (res je, da ne živim z njima), živim pa s svojimi starši, ki nas tudi pustijo pri miru in se z otroci in nama ukvarjajo po zdravi pameti, to pomeni, "živi in pusti živeti".

moji tašči lahko jaz postavim pravila, katere upošteva 2 sekundi pol pa k...gleda mene itak vse ve, sam ponižuje vsakega človeka okoli sebe...tudi njen sinko jo glih kaj ekstra ne obožuje, pred njo je tak za njenim hrbtom pa tudi obrača oči itd...pač glej vsak ima svoje mnenje, tudi jaz bom tašča in če bom pač taka kot je moja me sploh ne bo presenetilo, če kdaj kako fašem ali če me bodo dali na ignor...v bistvu si zaslužim...pri nas je bilo tudi vse ok dokler ni prišla na svet maja...zdaj pa se mi zdi, da je maja kar njena...pa čeprav ji jaz na vsako stvar dam odgovor, moja pravila itd...ona je pač zakon, ker če sediž z njo pol ure za mizo sam govori "joj, kako imajo mene vsi radi" druge pa sam ponižuje, pa vsi so iz take in drugačne družine...kolkkrat se fajn skregava pa ji povem vse kar ji gre ampak noro je noro ne razume...pove, da več se ne bo vmešavala drugi dan če ni tako kot ona reče je ogenj v strehi..mojemu že težita da ga nimam rada, da to in ono...maja ne sme pit soka, če ji jaz dam ker je not kao sladkor, če ga da ona ga lahko pije ker je fuuuuulllll zdrav...kar jaz skuham ni zdravo, kar ona skuha je zdravo in zeeeeellllloooo dobro...hvala na taki tašči...


_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

hehe, tudi moja tamlajša je baje zelo podobna mojemu bratu (upam, da ko je bil mali ) Ne vem, meni se ne zdi (se ga spomnim kot dojenčka, ker sem bila že 5 let stara, ko se je rodil...), ampak jaz itak ne vidim teh podobnosti...

Kalbo, ti maš pa piko na tele mamine sineke .

rija, nekaterim je zelo pomembno, kaj otrok najprej reče. Meni je to hecno; Ronja je sicer najprej rekla mama, ker je to pač najlažje rečt, ampak vem, da je babi to kar malo prizadelo. Lubi pravi, da jo je trenirala ko marinca, da bi rekla babi - predno je karkoli rekla in potem ko je že rekla mama . No, je pa res potem naslednja bila babi . Verjamem pa, da je težko, če imaš nekoga zelo rad, tisti pa ima nekoga drugega rajši... Ne vem, sicer nimam s tem izkušenj (še), ampak se spomnim, kako je bila moja tašča prizadeta in žalostna, ko jo je enkrat čuvala malo dlje (popoldne) in ko sva prišla ponjo, je mala splezala k meni in ni več hotela dol. Ona jo je vabila, ji ponujala sladkarije, še sama sem ji rekla, če se gre še malo k babi pocartat, pa ni hotela.
In je res zelo žalostno rekla: "A zdaj, ko je mami tu, pa babi nič več ne velja? Zdaj pa babi nič več ne maraš?" Meni se je takrat ful zasmilila, vendar sem se potem doma nekak zavedla, da to ni bil ravno zdrav odnos. Ves čas ena tekma, ki se je sploh nisem hotela it (kaj bo prvo rekla, h komu bo rajši šla - ja, logično, da k mami, vsaj tako majhen otrok... itd...) Meni je bilo takrat zelo hudo. Vedela sem, da v tej tekmi ne more zmagat, ampak tako zelo škoda se mi je zdelo lepega odnosa.
Ampak je pomagalo, da nisem res nikoli spuščala v to tekmo, je počasi tudi ona nehala s takimi izjavami... Zato se nikar ne spuščaj v to: ne pojdi se, kaj bo prej rekla, ne poglej je zmagoslavno, če bo kdaj šla mala k tebi, ne pa k njej, ampak rajši najdi kak izgovor, zakaj je tako (da je pač malo zaspana, pa se hoče samo pocartat, pa bo takoj šla tudi k babi, samo da malo k sebi pride...), pa malo spodbujaj, da gre tudi k babici, ne reagiraj na njene zmagoslavne poglede, kadar bo šla mala sama k njej (bodi vesela, da gre, povej, kako ju je lepo videt, ko se skup igrata...) Tudi otroku bo lažje, če ne bo bojno polje. Pri nas je to palilo. Zdaj je nekak sprejela, da je super babica, ni pa mama tema otrokoma, pa super laufa. Tak da koti vidiš se lahko dobro konča, četudi se začne lahko zelo psiho. Ampak mora pa bit mož na tvoji strani, brez tega ni happy enda (razen če tebe ne moti).

Evo, danes mi je poslala sms, kako se imamo. Sem jo poklicala, da ji malo razložim, kaj vse počnemo in jo povabim na sprehod v Tivoli, če bosta doma (da se malo vidijo, glede na to, da gremo za vikend k mojemu očetu).

dej mi reč a se to res nikol ne unese...k jst že psihoze doživljam zarad tega....k lopov se iz svojga flata plazim ven otroke gor urihtam, smuknem po čevlje, se v stanovanju obujem iin gasaaaa...da se ni treba na stopnišču prevč zadrževat....pa sikam nad ulo naj bo tiho in naj ne vpije in upam da nas ne bo slišala včasih k se zamislim se mi zdi že bolano vse skp...najraj bi enkr direkt ji rekla, da bomo vrata dol zabili ma groza no...k sej tud če se mi uspe odtihotapit, nas pa na dvorišču pol prestreže a veš kak je to dve leti po parkrat na dan

Enako je bilo pri nas. Sin je bil isti svak. In za vsako figo - joj isti svak... dokler nisva mela zadosti, pa sva zacela na glas, ob menjavi pokakane plenice, obcudovat - da je isti svak....

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Ne to se nikol ne unese. Jest se tolažim pač s tem, da komaj čaka, da vid tele naše otroke, ker prej tega ni počela. Sam za vraga, s polnimi usti, pa vilcam pa žlicam pa tud ne rab ven prnoret. Sam tko pač je, pa čeprav rabimo včasih dosti več časa, da se zrihtamo, kot bi ga sicer. Če mamo pa kak prepirček z otroki, ko je kako trmanje, pa samo na lepo besedo "mama, ne zdaj, je trma" se pa brez besed obrne in gre nazaj not, tko da ni to prehudo.
PA še ena stvar me spravi čisto ob živce...futranje v letu, kot jest temu pravim. Ko smo na dvorišču pride vedno ven s kako skledo solate v roki, al pa že bilo čim, pa futra otroke in to tako, da jim da grižljaj vsakič ko prleti kak mimo. No to sem enkrat čisto ponorel, pa je zdaj mir, oziroma upošteva mojo zahtevo, da jima ne da jesti, dokler ne sedita pri miru, ker je to nevarno. 

Kaj čmo, po drugi strani, pa pride prav, da je nekdo spodaj, ko morva midva recimo v porodnišnico, al pa kamorkoli že. Vtikanja v našo ožjo zasebnost pa niti slučajno ne pustiva. Je bilo potrebno nekaj truda vložit in je zdaj to OK.

Mi smo rešil to na podoben način

Mene bi ob vsem tem, to, da govorijo, komu je kdo podoben, še najmanj motilo.

nenalena, zelo dobro napisano in se strinjam!

Tole mi je sploh zelo všeč!


E, točno tako je bilo pri meni s taščo (ki je zelo prijazna).

Se mi zdi pa, da je dostikrat problem tudi to, da si je zelo težko priznat, da je tvoj partner mamin sinček oz. da se tako obnaša... Lažje ga je zagovarjat, da se trudi, da ti da prav, da se hoče pogovorit, pa ne rata... saj vse to je lahko res, samo vseeno ne reši problema (ok, je boljše, če se vsaj trudi, ampak ni pa dovolj).


smrketa, moja tašča je delala točno isto svojemu sinu (lubiju), ko se je hotel kaj zmenit. Ampak ko je pa on znorel, ga je pa vseeno slišala (ne vem sicer, kaj ji je rekel, ker nisem bila zraven - hvalabogu), ampak je pa vsekakor pomagalo!



kalbo,  ja, potem je pa rešitev enostavna: otroke narihtaj, da se strmajo ravno predno greste ven ali predno pridete, pa je
Kar se podobnosti tiče, je tašča prisegala, da je ronja podbna mojemu očetu . Njegov komentar, ko sem mu to povedala: "O, jezus kristus, pa ja ne!" (in to od ateista ).

Se strinjam, samo s to razliko, da bi takoj ZAHTEVALA mir.  Nič želela in pričakovala. Eni pač potem mislijo, da imajo še precej limita za utrujanje.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Sej bi jih narihtal, pa če je ni slučajno ven, če slučajno presliši in si že slišno oddahnem, se pa začneta dret ko jesiharja...Mamaaaaaa

Zakaj se bojiš moževega odziva? Z lastnim vedenjem mu daješ vedeti, da njegovi mami popuščaš, ji dovoljuješ vse sorte, se ne postaviš zase... Povej mu jasno in v skladu s tem se potem tudi obnašaj pred njim in taščo. Bodi ostra in pikra, ne hodi "po ovinkih", to je mevžasto, daj nastopi konkretno, zaščitniško, kot medvedka, ki brani svoje kepice.

A zakleniti se pa ne morete??? Naslednja stvar, ki jo mora mož storiti, takoj jutri!, je obvezna ključavnica, od katere imate samo vi ključ. In napis na vrata, da obiske hvaležno odklanjate.

Pa ne se zadovoljit s tem, da on malo sedi ob računalniku in gleda stanovanja. Tudi on mora spredvideti, da je najbolje za družino, da živi zase. Povej mu, da njegova hči potrebuje mirno in zadovoljno mamico, in pa atija, ki bo poskrbel, da bo mamici lepo.

Pa tudi kar se tiče taščinega obnašanja, je na njemu obveza, da uredi, se pogovori. Da ji da vedet, da se naj umakne. On mora to uredit. Sicer pa ultimat.

Ne sprejemaj denarja!!!, sploh pa ne, če ti reče, da je za mleko in plenice. Ko boš imela rojstni dan, ti pa naj da za novo seksi perilo. :)

Take tašče so uničevalke zakonov in družin, pa še to pod pretvezo, da hočejo pomagat. Ja pa ja.
Pakiraj čimprej in čimdalj.

Postavi se zase. Mene je najbolj motlo, ko se je šlo za hrano, če še nč ne je. In se nisem dala, nobenemu. Jaz vsakemu rečem, tega NE SME jest - ne da ne bo, ampak ne sme. Enako velja za vse ostalo - KER SEM SE TAKO JAZ ODLOČILA.