In koliko si ti stara? Se strinjam z tisto, ki je napisala, da sta oba še nezrela in vama ne priporočam imet otroka. Sploh pa imam občutek, da tvoj otroka noče, ampak ti težiš. In otroka naj bi si želela oba, ne pa da en toliko časa teži, da drugi popusti. In če imata že sedaj takšen odnos bo ko pride otrok samo še slabši.

Ljupka, super za vaju  pa čestitke za

vse se da če se hoče, ampak vedno morata biti dva za to...počakaj še, mlada si še, dokončaj študij, poišči si službo, z otrokom je vse to težje, da se, tudi sama sem diplomirala, ko je bil sin star že 2 leti...ampak je najlepše, če imaš vse to urejeno, sploh ko imaš še možnost...uredita najprej svoji življenji, šele, ko bosta vse pretuhtala in uredila zadeve, potem se odločita za  ...upam, da se boš prav odločila in res je to, kar so ti vse napisale: zveza temelji na komunikaciji, če komunikacija ni dobra, potem tudi zveza ne more biti...

_____________________________

Val - 16.10.2006
Neva - 27.3.2013

če si še študentka imaš še čas za otroka, ne loviš ravno zadnjega vlaka... če je pa tvoj že sedaj len oz. se mu nič ne ljubi, kaj šele bo.... groza...če je že sedaj penzionist....

jaz bi o tem precej razmislila, pa če ga imaš še tako rada......

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

ljupka, bravo zate žalostna zgodba ampak važno da se je lepo končala oz. se lepo nadaljuje.

nekatere ste mogoče moje besede vseeno malo preresno vzele. saj sem napisala da ni tako zelo hudo. ljupka glede stav imaš prav-to je namesto cigaret no včeraj sva se v postelji do polnoči pogovarjala, tako kot se nisva še nikoli...opazla sem da mu moram le povedat kaj me teži, me je stisnil k sebi in sva se pogovarjala o vsem možnem. vprašala sem ga če si res želi otroka, da če ima pomisleke glede česarkoli, lahko še počakava, ker se nama res nikamor ne mudi. pa pravi da noče čakat, mi je pa povedal da ga je strah bit npr. sam z dojenčkm, pa sem ga malo pomirila, da v prvem letu ne bo veliko sam z njim, ker bom itak jaz celo leto pač doma. no sicer pa itak obstaja šola za starše kjer te tudi nekaj naučijo, drugače pa imam jaz veliko izkušenj in znanja glede dojenčkov, ker sem hodila na srednjo zdravstveno

mogoče sem včeraj vse skupaj videla preveč črno...kot sem že napisala imam včasih take trenutke. ti trenutki pa se pojavijo vedno ko mojega ni zraven, da bi mu takoj povedala kako in kaj, potem pa samo tuhtam in je še slabše.

glede denarja in stanovanja: živiva v svoji hiši, ki je sicer zraven hiše njegovih staršev...tako da stanovanjski problem je rešen. denar pa:s štipendijo in študentskim delom pa se vseeno da nekaj prišparat oz. se da preživet, poleg tega mi dajejo starši denar-ne za študij ampak za hrano in položnice. in ja da ne bo katera spet grdo gledala: redno študiram, poleg tega tudi občasno delam in vsak dan skrbim za lastno gospodinjstvo, poleg tega da sem stara 20 let in se mi zdi, da so moji starši in fant prav ponosni name. če pogledam kakšno sošolko ali prijateljico, ki je čisto zbezljala ko je prišla v Lj. v stanovanje... brez besed.

no ko danes berem kar sem včeraj napisala v prvem postu, se mi res zdi da ni tako hudo. glede stav pa ste me potolažile: ok res je to njegov hobi (in ne nima kredita zaradi stav, ampak za avto in hišo), glede na to da ne kadi, pa naj mu bo, ane nisem nikoli gledala na to tako, da je to pač njegov hobi.

no konec koncev, pa bo potrebne še veliko komunikacije in razumevanja...kako se bova odločila oz. kaj bo čas prinesel glede otroka, vam pa sporočim

hvala vsem, ki me podpirate in vzpodbujate z lastnimi izkušnjami

se beremo

Kam se vama pa mudi?

In ne nisi prehitro odrasla. Sploh še nisi za moje pojme. Si zmožna živet sama? Se preživljat sama? Od staršev k tipu. Nikoli sama. Bolestno se oklepat ljudi. Jokat in izsiljevat. Na vsak način otroka pri 20ih.... Meni se to ne bere odraslo.

Morda samo ob slabih dnevih, vendar dvomiš.
Na tvojem mestu bi se najprej vprašala, kakšne so MOJE prioritete? Kaj je tebi zares pomembno? Ti je zares pomembno, da nekdo denarja ne zapravlja za stave? Ti je zares pomemben sex dvakrat tedensko? In ko boš vedela kaj si želiš ti, boš hitro ugotovila ali je še vedno pravi zate.
Vsi se spreminjamo. Od 17ega do 20ega leta si se lahko ZELO spremenila, našla druge prioritete. In morda si boš zaželela tudi drugega partnerja.

Ko sva midva prinesla domov najinega prvega malčka, se je svet čez noč spremenil. In če takrat ne bi videla, doživela in čutila, da zares OBA dajeva v našo novo družinico 110%, ne vem kako bi šlo.

Ko je nekaj mesecev za mano rodila še kolegica, je en mesec po porodu rekla, da ni bila pripravljena na takšno spremembo. Še manj njen partner, ki po novem raje poskrbi za psa, kot za otroka. Seveda so se stvari sčasoma uredile in vzpostavilo se je novo ravnotežje.

Želim ti samo povedati, da moraš biti v sebi prepričana, da delaš prav in s pravim partnerjem. Z novim članom bodo dvomi samo še večji.

Glede na to, da končuješ študij, bi lahko postavila zaključek študij pred otroka. Eno leto boš zares imela porodniško nadomestilo. Vendar bo prvi dan, ko bo porodniška prenehala, otrok z vsemi stroški še vedno tu. Ti pa brez izobrazbe. To bi bilo zares škoda.

Srečno!

ka tja

Water lily po čem sklepaš da se bolestno oklepam ljudi? že od 15 leta delam vsak vikend in med počitnicami, tako da znam poskrbeti zase, brez skrbi. starši mi odkar sem začela delat prek študentskega servisa niso kupili niti enih čevljev niti hlač ali plašča...vse sama s svojim denarjem. sedaj mi pač dajejo denar za hrano in položnice, vse ostalo je moja skrb. zakaj pa misliš da nisem bila nikoli sama? pri 14 letih sem šla od doma v internat, to zate ne pomeni da sem bila sama? ali bi po tvoje mogla sama živet sama v svojem stanovanju preden se preseliš k fantu? napisala sem že da z jokom ne izsiljujem...na vsak način pa tudi nočem imet otroka, kje si to prebrala? saj sem napisala da če moj ni pripravljen da bova počakala (o tem sva se pogovarjala). saj pravim bomo vidli kaj bo čas prinesel, še se bova pogovarjala, s takimi izjavami kot so ˝bolestno se oklepat ljudi˝ pa mi ne pomagaš kaj preveč oz. me to jezi, ker me ne poznaš in ne veš kaj občutim jaz in kakšna je moja situacija (ne morem svojega celotnega življenja tu opisovat in nisem tu zato, da bi me obtoževala takih stvari, za katere sloh ne veš če držijo.)

Ja saj hrana in položnice so pa bistvo, a ne? Kateri stroški ti pa potem sploh še ostanejo, razen bencina in oblek?

taychy na vso silo hočeš biti "odrasla"
vse kar si v tem zgoraj postu napisala.... to ne pomeni da znaš skrbeti zase ....


Uživaj mladost........

Bolestno se oklepaš neke vizije fanta. Po moje.
Ne vem od kje ti ideja da te ljubi? Zato k pravi tako?
Ljubezen ni stiskanje na kavču.....
A on čuti s tabo? Te podpira? Ti je v oporo? Se lahko zaneseš nanj? Si mu na prvem mestu?

Se mi je zdelo, da nimaš več kot 20 let. In glede na to kako razmišljaš sploh nisi zrela za otroka. In to, da se zanašaš na starše, da ti bodo plačevali položnice in hrano se mi zdi katastrofalno. Zresni se. Otrok stane in potrebuje več kot ljubezen. Plenice, hrana, oblačila, otroška oprema...nič ni zastonj. Pa tudi če dobiš veliko stvari še vedno otrok stane. Se zavedaš koliko stane mleko v prahu, če slučajno ne boš dojila? Koliko stane paket plenic? Mislim, da si zelo egoistična in gledaš samo nase. Potem boš pa tukaj na rr prosjačila za oblačila, opremo...

Jaz bom samo to napisala.

Vedno se ne da razbrat samo iz postov kakšna je določena oseba in kakšen odnos ima z svojim partnerjem.

Vsak si neko sliko ustvari na podlagi napisanih postov, to se strinjam. Ma slika ni vedno dobro vidna in pol rata kar rata.

Nekateri imajo pa sploh take komanterje in pametujejo do amena, kot da so kakšni psihijatri z 20 letno prakso.

Ok, pač poveš svoje mnenje, pa kako ti vidiš vso zadevo, ne pa da se koga obsoja, označuje,... in se ta oseba, ki je vprašala za menenje, še ene par strani ven vleče, da ona ni taka,.. pa dokazovanje, da kakšna je.

Brez veze.

Samo moje mnenje.





_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Tole mi je veliko znano. No moj je imel zraven še težave z hazarderstvom. Isto sem upala kot ti. No in kazino je bolj kot ne opustil, športne stave pa še vedno igra. Okoli 100 evrov na mesec. Sem rekla saj ko bo otrok se bo spremenil. Ja vežde. Včasih se mi zdi zelo neodgovoren. Ker živiva pri njegovih ne plačujeva nobenih stanovanjskih računov. Z denarjem včasih dela zelo neodgovorno. Se pa stvar spremeni ko pride otrok kakšen je sedaj do mame. Če nista na svojem ti to odločitev odsvetujem. Če bi lahko kaj spremnila bi to.Pa to z igrami na srečo je tudi katastrofa. Ko se spomnim nazaj koliko sem zaradi tega pretrpela. Toda moža sem ljubila in ga še vedno, ni mi žal niti trenutka da sem z njim, toda čas bi že bil da se vzame v roke in skulira. Toda kdaj...

Lianna nič ne bom prosjačila, tega nikoli nisem in ne bom delala, sem vedno poskrbela da sem imela vse kar potrebujem. sicer pa ima veliko sorodnikov majhne otroke tako da... glede mojih let pa: samo da ste slišale koliko sem stara ste že vse proti meni, ker ste starejše in mislite da ..nevemkaj...če bi pa napisla da sem stara 25 let bi pa vsaka drugače gledala na to, priznajte. leta ne kažejo našega razmišljanja in počutja...marsikatera 20-letnica je veliko bolj resna in odgovorna kot pa 30-letnica. ne izgovarjajte se na moja leta. mislim da bom nehala spremljati to temo, ker me samo še bolj vlačite navzdol in teptate, skratka žalite in podcenjujete.

taychy kakšna oseba si se vidi iz pisanja
In če bi bila zmožna poskrbet zase in da bi imela pač vse kar potrebuješ potem bi lahko tudi položnice plačevala kajne
Tukaj nas je veliko ,ki smo zanosile z 19 leti
nas je večina,ki smo same plačevale položnice,skrbele zase in za svoje otroke in nam starši niso dali niti centa!!!!
Torej nas niso preživljali,tebe pa STARŠI preživljajo,torej ti nisi zmožna v tej situaciji za otroka
Oprosti resnica boli
še bolj bi pa bolelo,če tvoj otrok ne bi imel kaj dati v usta ali ga ne bi imela v kaj oblačit

Torej ,zdaj si sama ( brez otroka) naredi in ustvari si takšno življenje ,da bo tebi lepo,da boš finančno stabilna,da bo imel tvoj otrok vse kar potrebuje!!!
Ker v tem primeru zdaj ne bo imel nič
Ampak ko je otrok že na svetu je že prepozno,zdaj ni

Pozitvino se mi zdi, da o otroku razmišljaš, tehtaš razloge 'za' in 'proti', da se nisi, zaradi velike želje, kar na vrat na nos podala v to pustolovščino.

Temo si odprla, ker si želela slišati različna mnenja. Mislim da si dovolj stara, da lahko preneseš tudi mnenja, ki ti niso všeč.

Ne glede na to, da ti to ni pri srcu, bi začela pri tvoji starosti. In spet, zdi se mi pohvalno, da si pridna, redno izdeluješ šolo, skrbiš za lastno gospodinjstvo in zaslužiš kakšen dodaten EUR s študentskim delom, s fantom pa še hiško urejata.

Vse to je čisto dovolj, če ne že skoraj preveč za dekle tvojih let. Brez zamere, ampak zdiš se mi kot kakšen šprinter, ki se je zaletel v klanec. Pospešuješ in pospešuješ. Zdaj še otrok. Da se ne boš na pol poti zgrudila.

Ne razumem, zakaj ne bi najprej dokončala šolanja in glede na to, da si zdaj v tretjem letniku, bi to pomenilo kvečjemu še kakšno leto ali dve. Zakaj na vsak način otrok med študijem? Kdo je tisti, ki si ga bolj želi? Ti ali tvoj fant?

Tudi se mi ne zdi prav, da greš in rodiš otroka, brez neke materialne podlage. Računaš na študentsko porodniško, ki ni neko bogastvo, računaš na denar tvojih staršev. In pri slednjem se mi zaplete. Tvoj fant bo teral hobi, ki ga stane od 60 do 100 EUR na mesec, tvoji starši pa bodo prispevali za vzdrževanje VAJINEGA otroka? Poleg tega so ti dekleta povedala, da otrok ni ravno poceni, sploh če ne boš mogla dojiti.

Mar ne bi bilo bolje, da najprej dobiš službo (pridna si, boš študij hitro končala in tudi znajdeš se, službo boš našla) in potem zanosiš? Imela boš precej boljšo porodniško in ne boš več odvisna od staršev. In tukaj se ne gre za to, da bi ti starši rade volje denar dajali, ampak zato, da je človek resnično samostjna oseba. In resnično samostojna oseba je tisti, ki je finančno neodvisen in šele tak naj bi planiral tudi otroka.

Ko boš šla v službo, boš pridobila tudi nove življenjske izkušnje in nove informacije. In zdaj smo pri fantu. On je že vse postoril - ima službo, izobraževati naprej se ne misli, hišo je že skoraj dokončal, več ali manj je že vse urejeno, samo TI mu nisi čisto zagotovljena. Kajti ti študiraš, ti boš lahko v službi spoznala druge moške, npr. zdravnike, katerim se on očitno počuti inferioren. Njegova strašna želja po otroku lahko izhaja tudi iz strahu - če boš prej imela njegovega otroka, boš zapečatana, potem mu ne boš pobegnila s kakšnim zdravnikom.

Kerensa me je spravila v smeh, ko je stave primerjala s hobijem. Ampak ima v bistvu prav. Tudi stave so lahko hobi. Gre samo za vprašanje vrednot. Hobi je lahko tudi tek, kolesarjenje, plavanje... torej take vrste hobi, ki človeku nekaj da, v tem primeru kondicijo in zdravje, ter pozitivno vpliva na človeka.

Ali stave pozitivno vplivajo na tvojega fanta? Zakaj stavi? Kaj mu to daje? Ali sanja, kako bo zadel velike vsote denarja, kar mu bo omogočilo življenje na visoki nogi? Ne vem. Možno je, da je tvoj fant nezadovoljen s svojim položajem v življenju in si želi nekega čudeža, da bi se to izboljšalo. Misliti mi daje dejstvo, da raje ostane doma, kot da na morju ne bi hodil na pijačke in večerjice. Pa čeprav bi na morju lahko plavala, se sprehajala, zamenjala okolje, se fino imela. In v bistvu bi lahko šla na morje in pijačke in večerjice, če bi se on odpovedal svojim stavam vsaj dva ali tri mesece.

Ne vem. Meni se zdi vse skupaj nezrelo in otročje. In tvoj fant je že postavil svoje potrebe pred družinske. Kajti vidva sta družina. In vajin skupni čas na morju ni toliko vreden, kot njegove stave.

Ker sta oba še zelo mlada, lahko čas še marsikaj prinese. Tebi, njemu, obema. Ne gre se za to, koliko sta zrela za svojo starost - v bistvu je prav ta prezgodnja zrelost problem, predvsem pri tebi. Še vedno vama manjka življenjskih izkušenj. Ne hitita. V dobro otroka.



_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

vse lepo in prav kar piše tukaj, samo vseeno mislim, da punca ne gleda na sebe, ampak na njenega fanta. napaka!

_____________________________

največje veselje in užitek do sedaj je moj patrik (6.1.2010). bom dočakala še kakšno tako veselje??

mislim, da reagiraš napačno. sem si se res obrnila na pomoč. in mislim, da se zavedaš, da ima vsak človek svoje mišljenje in razmišljanje, zato toliko različnih odgovorov. ampak mislim, da ti vsaka od nas želi samo dobro.

sem skoraj prepričana, da tukaj komentiramo takšne, ki smo imele kakšno težko izkušnjo- kakršno koli kar se tiče partnerskih odnosov.

poglej...

imam službo, z fantom imava zrihtano stanovanje na enam koncu slovenije, živiva trenutno na drugem koncu slovenije, v službenem stanovanju, ki naju ne stane veliko. čisto neplansko sem zanosila in sem trenutno v šestem mesecu nosečnosti.

vse lepo in prav. jaz sem stara 27, moj fant 31. vedno je bil mišlenja da še ni dovolj zrel za otroka, jaz pa ravno nasprotno. otroka si želim že kakšnih 10 let, ampak s tem nisem nikoli želela koga priklenit na sebe ali izsiljevat. ko boprišel čas, pač bo, prej ne.

in je prišel "najin" čas. nenapovedano.

oba imava super službi, kar solidni plači. nikoli  pa nisva polagala kakšne pozornosti na to, da bi začela denar šparat. konec koncev imava skoraj vse. res pa je, da sva si kar precej privoščila. dom ki naju čaka je lepo urejen, stanovanje kjer živiva sva si super uredila, redno sva hodila ven na kosila in večerje, izleti, potovanja, ... skratka privoščila sva si lagodno življenje. glede na to, da sva bila brez večjih obveznosti je to še šlo... zdaj pa so časi drugačni.

na bolniški sem od začetka nosečnosti pa vse do konca, plačo ki jo sedaj dobivam je kar precej manjša od te ki sem jo bila vajena. ne glede na to, da imam možnost dobit kar precej stvari za otročka od drugih, še vedno rabim denar za njega. in to me skrbi, pa sem preskrbljena oseba, ravno tako moj fant. in mislim, da je to to, ko govorimo o odgovornosti.

otroka namreč ne želim pri ničemur prikrajšati, želim, da bi mu lahko omogočila vse kar potrebuje, pa tudi če to pomeni, da se bom jaz in moj fant morala čemu odrečt. to sploh ni vprašanje. mislim, da ko enkrat iz dveh oseb ratajo tri, se stanje zelo spremeni.

tudi moj fant ni idealen- daleč od tega! tvoj zapravlja na stavah, moj je pa cele dneve v službi! ko bi vsaj imel kaj od tega bi bilo super, ampak nima. in ravno tukaj mene skrbi kako bo potem po porodu? bo še vedno visel v službi po cele dneve? se bo ukvarjal z otrokom? mi bo priskočil kdaj na pomoč?

nisem si na jasnem z odgovori. ampak nekako vem, da bo vse v redu.

dobro premisli preden se dokončno odločiš. pomisli na otroka in pusti to, da si on želi imeti otroka. tvoji starši ne bodo za večno in že sedaj ti dajejo denar za 80% življenskih stroškov. vem, da moja mama ne bi lila vesela, da bi financirala mojega otroka, kako pa tvoji gledajo na to, pane vem.

je pa res. si še mlada.

srečno

_____________________________

največje veselje in užitek do sedaj je moj patrik (6.1.2010). bom dočakala še kakšno tako veselje??

Se vse moznosti imas, da ne stavis na napacnega konja.
Poglej malo okrog sebe...

Podpis.

Brilijanten odgovor.

Ojla...

taychy....jaz sem rodila lani kot 18-letna dijakinja....dojenček ni bil načrtovan, vendar sva si ga, ko sva izvedela, zelo zelo želela...Kasneje sva se pogovarjala in mi je fant zaupal, da si ga je na skrivaj že želel, vendar ni vedel, kaj o tem menim jaz in, da če takrat ne bi zanosila bi mi to povedal...
Sedaj sva ponosna starša 9 in pol mesečne Leile...
Resda, sem sam še dijakinja (letos vpisana v izredni program) in dobivam le štipendijo, vendar ima fant lepo plačo in letos je v porodniški, saj bi sama dobila komaj starševski dodatek, katerega pa je precej manj in otroški dodatek...In čeprav imava tudi 2 kredita z dojenčico kljub temu shajamo...In se imamo radi...Če se imaš z nekom rad ni ovir, tudi denar ne!...Tudi sama sva še živela pri mojih starših....pred dveh mesecih pa smo najeli hišo in se preselili na svoje....
sva mlada starša, vendar se imava fulllllllllllll rada in zato verjameva , da nama bo uspelo!!!!!!!!

Ok, brala sem nekaj postov, dobro in slabo, vse se z vsem zgliha.
Zrela ali nezrela ve punca sama zase... Tudi sama sem rodila pri 19letih in pri 20-drugič.
Imam dva čudovita sončka. Končala sem šolo, sem na svojem skupaj s partnerjem, imava zase vse, plačujeva vse sama. Nisem nikoli kaj prosila, vse kar babice kupijo je na njihovo lastno željo. Partner ima zaposlitev, sama bom le-to nastopila kmalu, pozneje bom nadaljevala še študij. Mislim, da sem zmožna več, kot bi bila, če bi na otroka čakala še dlje. Sem mnenja, da je odvisno od vsakega posameznika, kako kaj doživlja. Eni menijo, da so 20-ta za žuriranje, sama sem se odločila, da to enostavno ni zame. Obstajal je tudi zdravstven razlog.

O vsem pa se je potrebno absolutno pogovorit in dobro premislit. Dojenčka vrnit ne moreš, ko se ga naveličaš in tudi navodila niso priložena ko se rodi . Glavo pokonci in ciljem naproti!

lp

Taychy, jaz ti bom najprej zaželela vso srečo pri kakršnikoli odločitvi. Moj nasvet je samo, ne imej dojenčka z upanjem, da se bo s tem tvoj kaj spremenil. Otrok ni rešitev, ker šele ko imaš otroka vidiš kaj to pomeni prilagajanje. Prej sva z možem letala na okoli in se kdaj kregala za trapaste malenkosti, zdaj je vse odvisno od najinega sinčka. Ti pa otrok da nekaj najlepšega, se ne da opisati.

Glede let. Niti ni pomembno koliko si star, če ni dvomov. Jaz sem svojega moža spoznala pri 19ih in se za otroka zavestno odločila pri 22ih. Jaz sem pač takoj vedela, da je to to. Eni pač res v 20ih žurajo in se pa do takrat že zresnijo. Oba sva si ga želela  in mislim, da je bila to ena mojih najboljših odločitev.

Premisli edino glede faksa. Jaz sem rodila z zaključenim četrtim letnikom, pa še zdaj nisem dokončala. Res, da sem dala prednost moževi karieri in malega nisem dala z enim letom v vrtec, ampak sem mu omogočila še dodatno leto cartanja. Se pa vse da, poznam veliko primerov punc, ki so rodile med faksom, pa nekatere brez premorov redno doštudirale.

Lp