no kako naj začnem...moj problem je sledeč: s fantom načrtujeva otroka, on pravi da si ga želi. ko se pogovarjava o različnih stvareh pa se vedno skregava-on odplačuje dva kredita in je v totalnem minusu, kljub temu pa še vedno zapravi 60-100 evrov na mesec za športne stave. pa sem mu rekla da če hoče imet otroka da se bo moral čemu odpovedat, in njegova reakcija je bila: js bom stave igrau do konca življenja, preden bom umrl bom vplačal zadnjo stavo... sej nebi rekla če bi imel kaj od tega ampak on ne zadane nikoli.
drug problem, spet glede denarja: morje...drugo leto pa ne bova šla na morje ker bova brez dnarja, je reku... pa sem rekla da gremo vseeno lahko na morje, ker imamo itak svojo prikolico (od mojh staršev) za hrano pa moraš tako ali tako tudi doma dat denar...pač ne bova oz. bomo hodili v gostilne na pijačke in večerje. njegov odziv je bil da se počuti k en starček in da raj ne gre na morje k pa da je k en penzjonist. to so njegove besede.
do mene ful ni pozoren(včasih je bil-se je rad stiskal in muckal z mano, sedaj pa se noče več), zato se bojim da mi med nosečnostjo in kasneje ne bo ravno v oblake koval. npr. noče it na sprehod, ker je preveč zmatran od šihta, noče sexat ker je preveč zmatran od šihta (sexava mogoče 3X na mesec, ampak to je že maximum). sj ne rečem je priden, tudi kar se dela okoli hiše tiče-drva za zimo...
vse bolj razmišljam ali je pametno imeti otroka z njim oz. sedaj...nevem ali mislite da bi otrok spremenil njegovo mišljenje in obnašanje? zapustila ga sigurno ne bi, ker ga ljubim in vem da tud on mene...kaj pravite, glede na to da si želi otroka?kako naj spremenim njegovo obnašanje oz mišljenje?
no upam da niem vse skupaj preveč ˝na hard˝ opisala, ker stanje ni tako zelooo kritično, pa vendar me skrbi, tudi glede denarja ni tako hudo, ker sem študentka in bi dobivala ˝porodniško˝ al kako se že reče :) pa tudi moji starši mi vsak mesec dajejo denar, on bi moral le zase poskrbet, da bi prišel iz minusa-na zeleno vejo.
prosim dajte mi kakšne predloge, kaj naj mu rečem ko se pogovarjava, ker sem zelo občutljiva in vsakič ko se pogovarjava o teh stvareh mi gre na jok in m zelo pizadenejo njegove besede.
hvala vam, mogla sem nekomu zaupat moje občutke-vem mogoče sem vse skupaj malo zmedeno in zmešano napisala, ampak upam da ste me razumele. seveda je dobrodošlo tudi kakšno moško mnenje, ali če ste imeli podobne izkušnje.