fionca, vedi, tudi ko sta dva in se trudita, ni tako lahko kot se mogoče sliši. lahko ne vem kaj planiraš,pa se vse obrne. kljub vsemu imamo mi trenutno tako situacijo, da smo res veliko ločeni od njenega 8 meseca. ne po naši želji, pa vseeno - vem kako je biti sam za vse in kako zgleda, ko otrok enega od staršev ne vidi veliko. opazi se na tamali. in mi je žal, da trenutno tako mora bit. nekaj najlepšega je, ko sta oba starša ob detetu vsak dan. in ima oba isto rad in je isto navezan na oba. predvidevam, da čutiš in vidiš stvari podobno. samo če on ne - ti nič ne moreš. na žalost. lahko si pa dober zgled njemu za to pa je fino, da si kot prvo dobra mama. poskrbi za svojega sina najbolje kot lahko in ne se preveč ubadat z njegovim očetom. mogoče bo potem videl, da ni tako črno in zoprno kot verjetno dojema sedaj. mogoče potem ne bo več bežal.

draga fionca, dandanes si človek lahko nabavi nov telefon z novo tel. številko v petih minutah, če se želi rešiti kakšnih nergačev. in novo številko da samo ljudem, katerim jo želi dati, staro pa pač kje založi.

Evo ne razumem...okej imaš ga rada, forsiraš ga zaradi otroka, dec je pa stisnil,ker ima dovolj vsega...no ne samo on, tudi njegovi starši...ne vem zakaj ga hočeš prisilit v nekaj kar očitno noče?
Na tvojem mestu bi mal pustila vse skupej...raje se pobrigaj zase, da se postaviš na svoje noge in pospraviš podstreho,ker boš le tako lahko mama,ki si jo otrok zasluži...

Torej, "pogrešani oče" se je vrnil iz MORJA. Jaz glupača pa ga iskala že na policiji... A ko sem ga v soboto po dogem času poklicala po telefonu- v četrtek je  že poklical svojega poslovnega kolega- je celo dvignil slušalko, sem mislila, da me bo kap. Sprva sem prekinila, ker nisem razločila glasu in sem pomislila, da je na drugi strani njegov brat, nato ponovno kličem in vprašam, če je on pri telefonu. Njemu se je zdelo vse normalno, da je pač šel za 16 dni. Ko sem mu povedala, da vem, da nimam pravice posegati v njegove odločitve in da bi vsaj lahko povedal, da gre za 16 dni in da se bo zagotovo vrnil. Ko sem ga vprašala, če se misli sploh vrnit, ker takrat, ko sva se pogovarjala, je verjetno še bil na morju, se mi je nasmejal in rekel; ja seveda...
Ko sem mu povedala, da sem bila zelo v skrbeh in da sem šla celo na policijo, mi sprva ni verjel, nato pa reče pa zakaj, saj si vedela, da sem na morju, saj so ti povedali pri meni doma. Torej on zgasne brez sledu, domači se sprenevedajo...
Jaz pa sem se po nepotrebnem obremenjevala, ker nisem vedela kaj naj rečem otroku kdaj se njegov ati sploh vrne in kje je, čeprav sem mu "lagala" da vem, da je na morju!!!

_____________________________

Sreča je iskanje, je ti in tvoja pot.
Najina sreča je prišla 19. aprila 2008....naslednji paket sreče je z nami od 21.februarja 2010...Naša pot je zaključena in da...iskanje se je splačalo...srečna sem !

Oprosti fionca, ampak meni se vse bolj dozdeva, da si ti en mal psihotika. Očitno se ti nekako ne da dopovedat, da on NI tvoja last in da ti nikakor ni dolžan polagat nobenih računov, kje je, s kom je in kaj dela. Niti ti nimaš nobene pravice o tem poizvedovat in vpletat še policije v to. Pravico vedeti, kje se nahaja, imaš le in samo takrat, kadar ima s seboj vajinega otroka.

Že v prvem postu si napisala, da ti je njegov brat dejal, da je šel na dopust. In če bi imela ti pri sebi vse pošlihtano, bi pri tem tudi ostalo.

Očitno ga nisi prebolela in ga nikoli ne boš.

Hvala, očitno sem res samo še za psihiatra...

Priskrbi otroku tisto kar mu pripada - preživnina, njega pa pusti pri miru.
A si mogoče pomislila, da si je našel kakšno drugo in, a misliš, da je bil sam na dopustu?