jaz živim na svojem z svojim fantom že od 16 leta. in ta štiri leta nisem nikoli videla in ne imela stikov s starši.in zato ker sem bla na svojem nisem nikoli čagala okoli. tisti starši ki dovolijo najstniku po 23,24 uri okoli skakat ni normalen. malo se zamislite kaj dela mularija po mestih,se ga naceja,razbija,....

U jst se pa spomnim par let nazaj, ko sva šle s kolegico v takrat še ne zloglasni Global mal ''žurat'' - frišnosamska pa tko si me je zdelo kar kul. Bla sem tam ženska antikvinteta s svojimi 30 leti. Okol so skakale smrkljice 13, 14, 15... Pa okej sej me ni motilo (jim nisem šla delat konkurece), dokler nisem opazila kako se po eni luštni bejbiki ''slini'' dedc, ki se je še zame zdel prestar. Bejbika pa mi je bla nekam znana. Pa sem odkorakala taktično mimo in videla da mam prav. Tista bejbika je bla hčerka naše tajnice - stara 11 let. Aja ura je bila pa pol petih zjutri.

Od takrat raje ne mislim na to, da bom mela kdaj sama otroke in kaj mi bodo v najstniških letih počeli. Upam (pa bom kdaj tud za kako mašo dala) da bojo po meni .

Aja jest sem bla v OŠ časih načeloma do teme zunaj - pozimi. Poleti, med počitnicami pa smo bili lahko dlje. Itak smo se pojali po vasi, pa tastari, ki so se zuni hladili na gasi so nas ''meli kao pod kontrolo''. Itak so vsi vedli kje smo. Proti koncu OŠ so nam pa poleti dovolili tud kak ''piknik'' in smo nategnili krepko čez polnoč, ampak je blo vse na domačem vrtu, tud glasna muska.

V srednji sem pa itak bla v dijaškem in tam smo meli policijsko uro. Od ponedeljka do četrtka smo morali bit noter ob 9:00 (pozimi) ob 10:00 (poleti). Ob četrtkih smo imeli 'izlaz' in smo bili lahko do 10:00 z dovolilnico do 11:00. Če si zamudil, naslednjič nisi imel izhoda z dovolilnico. Veljalo je tudi za POLNOLETNE. Ampak takrat še nismo vedeli da imamo tudi človekove pravice .

Jaz pa sam rečem - nimam besed - če bo šlo tko naprej, bo moj otrok pri desetih že žural, ker bodo itak vsi
In seveda, če bodo vsi v Krko poskakali z mosta, bom jaz tud mojemu dovolila - ker pač so vsi to nardil

Aja, jaz sem bla lahko do desetih zunaj med počitnicami - pri 14ih, pa pri 15ih, pri 16ih so mi dali do enajstih. Med letom pa se itak nismo dobivali na igrišču zvečer. Pri 16ih sem začela tud hodit v disko in sem bla lahko do polnoči, čeprav se je šele ob desetih odprl. Do 19. leta sem mela skoz uro in vesela sem, da sem se je držala in upam, da bodo tud moji otroci tko prizanesljivi do mene.

No, to je definitivno pretirano. Jaz imam v bistvu 12-letnika, pa mi na kraj pameti ne pade, da ga zvečer, ko ni več svetlo, spustim ven. Še ko je svetlo, zahtevam, da je v našem naselju. Edina samostojna pot, ki jo opravi, je z mestnim avtobusom v šolo in nazaj. Ampak zdaj to še lahko zahtevam in še smem zahtevati.
Govorila sem o 18 (in več) letnikih.

Se strinjam - ampak zdaj pač vsi vemo, da jih imamo oz. da obstaja še "zakonodajno telo" NAD starši.

Kerensa jst vseen mislim, da je pač treba hišni red spoštovat oz. ga s tem da nekje bivaš sprejmeš in s tem odgovornost da se boš po njemu ravnal (sej ti ga zahtevaš še doma ). Konec koncev si le polnoleten in če ti kaj ne paše lahko še zmeraj greš privat stanovat, če ti dijaški ne ustreza oz. katerakoli taka inštitucija.

Ker si res ne predstavljam kaka anarhija bi ratala v domu, če bi po 18. letu začeli vsivprek prihajat v dom kadarkoli bi se komu zljubilo in počeli karkoli bi se komu zljubilo. Pač se mora vsak zavedat, da ko živi v neki skupnosti (pa naj bo to družina, dijaški, cimrstvo v stanovanju) se mora tej skupnosti prilagodit. In če ima ta skupnost formaliziran kodeks obnašanja (hišni red, pravilnik ...) je z vstopom v to skupnost sprejel obvezo, da se bo tega držal.
Konec koncev tudi dijaki, ki so že dopolnili 18 let so obvezani hodit k pouku, pa čeprav jim ne diši. In načeloma neudeležba lahko pomeni sankcije. In prav tako se morajo držat nekih pravil obnašanja.
Sam kaj ko danes vsi prekleto dobro vemo samo za pravice in zelo priročno pozabimo na dolžnosti, ki iz teh pravic izhajajo.
Osebno mislim, da v življenju zaradi uradne ''policijske'' ure po 18. nisem bila za nič prikrajšana.

Aja un primer sem pa povedala sam tko, kam lahko preveč demokracije pripelje. Ni fajn pretiravat ne v eno in ne v drugo smer. Zato pa pravjo ''zlata sredina''.

jst pravim da prav je, da imajo otroci pravice. sploh ne more bit drugače. sam ni pa fajn, da se tega (prekmalu) zavedajo
zdej so taki cajti, da vsak maha z nekimi pravicami, dolžnosti se pa kr pozabljajo...

čeprov...jst ne vem kako preprečit otroku izhod res a ga res na radiator prklent? iz bajte vržt? kaj pa vem...men vem da niso mogli nič preprečit....in po moje je bistvena vzgoja ( spet, presnet šment se povsod vmešava )...da ti otroka vzagajaš ves čas tako, da  mu pol pri 16. zaupaš, ko ga spustiš zvečer ven...pa ne zaupaš v smislu da ne bo nobenih bedarij počel, ampak zaupaš v smislu, da ne bo prevelikih bedarij počel

otroku je tud treba dat svobodo, pa možnost odločanja, pa mu tud pustit da kdaj pade in jih dobi po betici, da dela napake...in vso to omejevanje v imenu skrbi in ljubezni...kaj pa vem...noben nima rad da se mu betonira poti in prirezuje krila v imenu ljubezni glih takrat, ko ma prjatu rojstni dan mejte otroke radi kdaj drugič... ker sej, če je otrok vodljiv in ubogljiv in se da zment, se bo tud dogovorov držal...če pa ni, pol ga pa tud ketna na radiatorju ne bo zadržala...

Se strinjam. Drek je le, ker dom ni takšna inštitucija, ki bi imela napisan pravilnik in katerega se v vstopom (v družino) obvežeš upoštevati. V družino si "porinjen", ne prostovoljno včlanjen.

Naša 14 letnica mora biti med tednom doma do 20.ure, nato pa mora biti po 22.uri "hišni mir". Za petke in sobote se sproti dogovarjamo ampak načeloma velja, da mora biti pred blokom, ko se stemni (doma pa nato najkasneje do 22)

Sicer sem še daaaaaaaaaaaaaleč stran od tega, da bi imela doma najstnico, ampak vseeno... ko sem rodila, je bila ena prvih stvari, ki mi jo je rekel moj oče nekaj takega: "Prvih petnajst let je kriza, ker vzgajaš, pol pa tko ne moreš nič drugega, kot da opazuješ kaj si naredil in kam bo tvoja vzgoja pripeljala človeka." Tko da se v bistvu strinjam z Ullinim (zadnjim) postom.

In glede ponočevanja in pitja ipd. ... poznam veliko primerov, ki v SŠ niso smeli biti dolgo zunaj, pa so pač se napili ob štirih popoldne, se streznili do devetih zvečer in prišli domov samo "malenkost utrujeni od šole".



Jaz sem mnenja, da če je kriza z najstnikom (okej, verjetno je z vsakim "normalnim" najstnikom kdaj kriza), je potem nekaj pač narobe s starši in njihovo vzgojo. Pa se pač v tem času najbolj pokažejo te napake, ko otroci že postajajo bolj samostojni. Mislim, na silo preprečit se verjetno ne da Mora bit neko vzajemno spoštovanje in zaupanje, ki ga je potrebno zgraditi prej, ne pa šele zdaj (tu se pa strinjam z mojim očetom... kdo bi si mislil, da bom kdaj kaj takega rekla ). Potem imaš pa doma priklenjene 20-letnike, ko se pa odseli od doma ali pa ko se zaposli/osamosvoji, imaš pa 30 let starega odraslega, ki ga šele začne dobro "metat"? Men je stara mama zmeraj govorila, da človek se mora "znoret" in da, če se ne bo kot najstnik, ga bo to ujelo kasneje... in vedno je tudi dodala, da kasneje kot je, slabše je. In vsi otroc smo jo poslušal, seveda.

Piškotek, pa da ti odgovorim (nimam praktičnih izkušenj kot starš, zaenkrat). Jaz sem v OŠ morala biti doma do teme, edino, če ni bilo kaj "izrednega", npr. kak kino, rojstni dan ipd. V 1. letniku SŠ sem najprej imela uro do 22., kasneje do polnoči. Dlje, v bistvu neomejeno, sem pa imela od takrat, ko je mami ugotovila, da sem z nekom v resni zvezi (stara 16 let). Samo vseeno pa me je občasno poklicala in povprašala kje sem in kdaj približno pridem domov. Za na žure sem bila pa zmenjena z očetom, da je vedno on moj prevoz, ker je rekel, da raje vstane ob treh zjutraj in me gre tudi 20 km stran iskat kot pa da ga zbudi policija, ker je nekdo pijan vozil in se je kaj zgodilo. Je bila pa mami bolj panik, on pa bolj na način "sej tako slabo, da bo ne vem kakšne bedarije počela, je pa tut nisva vzgojila".

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

V povprecju ja, v mejnih primerih pa ne.

Lahko smo starsi cisto odpuljeni, pa so otroci skoraj idealni (ceprav za to nimajo nobenih razumskih pogojev ) in obratno. Lahko starsi vse "naredijo prav", se oba trudita oh in sploh, pa je najstnik v iber problematicen.

bistvo, zajeto v enem stavku.

Vidim, da se je debata kar razplamtela... Težko je posploševati in vse najstnike tlačiti v en koš. Ni nekega skupnega recepta, kako se izogniti težavam v najstniškem obdobju. Veliko jih je takšnih, ki znajo misliti s svojo glavo, ki imajo doma odgovorne starše, ali pa so sami že toliko zreli, da ne bodo podlegli črednemu nagonu, češ, "saj to vsi delajo".
Rekla sem, da NIKAKOR ni dobro pustiti najstnika pozno ponoči zunaj, tudi ko dopolni 18 let, in to še vedno pravim. Človek, ki je star 18 let, je morda uradno res polnoleten, dejansko pa je še daleč od tiste prave polnoletnosti. Pa saj to so otroci v 3. in 4. letniku srednje šole, ki so šele na pragu odraslosti, ki se jim še vedno zdi "kul", če kaj zakuhajo, kot takrat, ko so bili še majhni, le da so ta "kuhanja" precej drugačna od tistih otroških. Že samo dejstvo, da so po zakonu odrasli in zato posledično (po njihovem mnenju) lahko sedaj počnejo kar želijo, brez da bi jih kdo omejeval, kaže na nedoraslost in nezrelost polnoletnikov.
Meje, ko je človek dejansko odrasel, se ne da določiti. Spet je vse odvisno od posameznika. Tudi zase ne morem reči, kdaj točno sem postala "odrasla", vem pa, da pri osemnajstih še zdaleč nisem bila sposobna odločati o pomembnih življenjskih zadevah. Tudi mi ni bilo treba, saj sem imela starše, ki so skrbeli zame. Kaj sem pa takrat vedela o odraslih stvareh, s katerimi se moram ubadati danes? Pa sem mislila, koliko vem in znam. Jaz da bi poslušala kakšnega tastarega? Saj sem ja odrasla, stara 18 let!! Doma mi niso nikoli postavljali ure, kdaj moram biti doma, ker jim tudi ni bilo treba. Le redkokdaj se je zgodilo, da sem šla zvečer ven, če pa sem šla, sem prišla kmalu domov in nikdar nisem popivala, ne kadila.
Sama imam še majhne otroke, najstarejši še nima devet let, se pa že sedaj pogovarjamo tudi o "najstniških" stvareh, saj je otrok radoveden, po svetu hodi z odprtimi očmi in našpičenimi ušesi, in če me vpraša kaj odraslega, mu to, z njegovi starosti primernimi besedami, tudi razložim. Se je že zgodilo, da ga je sredi popoldneva poklical-a sošolec-ka, če gre igrat košarko ali nogomet, in sem mu dovolila, s tem da je obvezno s seboj vzel telefon in prišel čez eno uro domov. Kako bo, ko bodo moji otroci najstniki, ne vem. Nikogar ne bom zaklepala doma, bom pa vztrajala pri tem, da se drži pravila "tudi če kaj ušpičiš, mi to povej takoj, brez olepševanja."

To je vse res, samo saj se ne gre za ukazovanje pa to, samo v vsaki družbi se moraš prilagoditi skupnosti...pa tut poslušat določena pravila, sej pravim če gre otrok od doma pri 18 pač naj počne kar mu je volja, ti mu lahko samo pomagaš svetuješ....ko pa je še doma, se pa mora držati določenih pravil.....sepravi da vsaj pove kam gre, pa kdaj pride nazaj...časa mu itak po 18 ne moreš več postavljat, samo lahko se pa drži neke približne meje...da pač ni vsak dan na cesti do 5 zjutrej.....samo za to se gre..

To je šele kriza. Sicer najbrž nikomur ni všeč, da vidi npr. ob 23-ih vinjenega najstnika na pločniku sredi centra mesta, ampak še vedno pa si ob takem prizoru marsikdo misli:"Ah, petek zvečer je - logično, da so pijani." Ko pa vidiš pijanega najstnika ob 16-ih popoldan, pa ne glede na prejšnji stavek malce vklopiš možgane.

Pravzaprav nihče ne more početi, kar želi - vse nas omejujejo zakoni. Od nekdaj trdim, da bi ljudje počeli marsikaj več, če tega ne bi bilo (izvzamem peščico moralnežev, ki imajo ponavadi celo prav). Ampak po drugi strani pa zakoni morajo biti, drugače bi živeli v popolni anarhiji - no, vprašanje, če bi tudi PREživeli (vsaj relativno normalno). Zato podpiram to, da so neka pravila, pa naj bodo to zakoni ali pa družinski dogovori. In 18-letnik, ki živi pri starših, bo, če je kolikor toliko spodobno vzgojen, spoštoval pravila svojih staršev, pa kakršnakoli so že to. Po drugi strani pa se morajo tudi starši zavedati, da je ta 18-letnik sicer res njihov otrok, vendar je ta otrok sedaj odrasla oseba, pred zakonom enaka njim in da z njim ne morejo več ravnati, kakor z 8-letnikom. Kompromisi, ščepec zdrave pameti, malenkost razuma in logike ter kanček medsebojnega spoštovanja - pa je popolnoma vseeno, kdaj 18-letnik pride domov, samo, da je vse OK.

Če mami mene nebi pustila, bi pa ušla...resno govorim..pri 15 sem začela hodt z sedanjim možem ki je bil takrat star 18 let! Skupaj sva bila vsak vikend, pozno v noč, prespala pri meni, ali pri njemu...mami mi je rekla, dokler bodo ocene v šoli ok, naj bo, drugače odpade...mislim, pri 18 sem mela svoje stanovanje za katerega sem skrbela, hodila v službo in če mi je zapasalo sem 2 dni in 2 noči žurala...sedaj pri skoraj 27 imam redno službo, 2 mala otroka+tretji na poti...in se mi zdi da mi čist nč ne fali in da zaradi tega ker sem hodila od 15 leta žurat nikjer ne pozna!
Kolegica pa je res zabluzila, ker ji do 18 leta niso pustili dihat...je pa zdej pri 27 še vedno podivjana da dol padeš ...tak da vse ma svoje meje...

Kerensa, seveda nihče ne more početi, kar želi! Če boš še enkrat pogledala moj post, boš videla, da sem napisala, da tako mislijo tisti, ki so šele prestopili prag polnoletnosti, ki si svojo polnoletnost predstavljajo precej drugače, kot je mišljeno. Drugače se pa strinjam s tem, kar si napisala. 

Hja, katipi - jaz poznam še kar nekaj ODRASLIH, ki mislijo, da lahko počnejo, kar želijo.

Jaz imam 11-letnika, ki sam drugam kot iz šole domov ne hodi. Med tednom ima šolo, trening košarke in učenje, okrog 20.30 gre spat. Za vikend hodi spat malo kasneje, vendar nikoli po 22. uri, tudi v počitnicah ne, saj vstaja od 7.h do 8.h. Edino v počitnicah se s kolesom pelje kilometer daleč do prijatelja, pa še to ne velikokrat.

Verjetno si bo čez čas želel več svobode, do takrat pa sem vesela, da mi ni treba skrbeti kje hodi, kaj počne, se pa zavedam, da bo prišel tudi ta čas, da bo hodil ven, da ga bodo zanimale tudi druge stvari, zaenkrat pa se mi zdi še premlad, da bi zvečer ali ponoči hodil sam naokoli.

Pri vzgoji ni pravil, ni izpita za vzgojo, vendar se vsak starš sam odloči, kako bo vzgajal svojega otroka, saj je vsak otrok edinstven, vendar pa na koncu tudi vsak starš nosi posledice svojih odločitev - ne glede na karakter in ubogljivost nekega otroka.

Samo to mi ni jasno...zakaj se vsi tako na to 18 določate, v Ameriki so otroci polnoletni šele pri 21....vsa je odvisno od otroka, eni so zreli že pri 15 pa so prav čudno dolgočasni, tako preveč odrasli, eni pa nikoli ne odrastejo....zakaj bi se držali te meje 18, ker je pač uradna, kaj pa 17 al pa 19...kaj sepravi da ko otrok dopolne 18 je že odrasel v vseh pogledih

Moj najstarejš bo jutri 14 let star. Ob 19 h gre s prijatelji v kino, nato še na pico in za ob 22 h smo dogovorjeni, da jih pridemo iskat. To bo prvič, da bo tako dolgo vzunaj. Zaenkrat še ni pokzal interesa za večerno pohajanje, najdlje je bil vzunaj do 21.30, ko je šel sprijatelji vkino. Sicer mora bit med počitnicami in ob vikendih doma do teme, med tednom v času pouka pa tudi že prej. A to se tako nahaja v bližini, na igrišču igrajo košarko ali pa  se vozijo skolesi po ulici. Pri prijateljih še ni prespal.
Jaz sem za neko srednjo pot, nisem za pretirano popolno svobodo, prav tako ne za prehudo omejevanje. Mislim, da pa mora si otrok svobodo priboriti postopoma, z odgovornim obnašanjem, oziroma s spoštovanjem dogovorov. Zagotovo najstniki rabijo sprostitev, rabijo žur, a žurat se da po pameti z trezno glavo tudi. O tem se s svojimi že kar precej pogovarjam. Jaz bom svoje občasno pustila, če bodo ocene všoli o.k in tudi nasplošno obnašanje o.k in bodo domov prihajali trezni in ob dogovorjeni uri. Pa želela bom vedet kam grejo.
Kjer pa starši prepovejo absolutno vse, je pa velika možnost, da zdivjajo kasneje, ko  bi že mogli biti resni, ne bodo imeli mej. Pa saj žurat se da tudi dopoldan a ne in takšni ki ne smejo ob vikendih v disko, grejo pa pasč v času pouka v kafič ali kam drugam na drink. Kar nekaj takih primerov poznam. Tudi sama sem imela take sošolke. Ali pa ponoči skozi okno v life, kakor 17 letni sin naše sosede. NIti enkrat ga do takrat še ni pustila v kino, kaj šele v disko, no saj on je hodil  samo brez njene vednosti. Pa jo malo pred zaključkom šolskega leta neke sobotne noči pokličejo iz policije in ji povejo, da so njenega sina pridržali, ker je močno pijan s kolegi v parku razbijal luči. Ona je pa rekla, da doma spi, komaj jo je prepričal, da je odpral vrata od sobe in videla prazno posteljo.
Pri 18 letih pa jaz pričakujem od svojih otrok, saj jih v takem duhu tudi vzgajam, da bodo odrasli v toliko odgovorne osebe, da bodo že sami poznali meje in vedeli kaj lahko kaj pa ne. In če bodo na mestu, da bodo v življenju poleg zabave počeli še kaj drugega, res ne vidim razloga zakaj ne bi smeli priti kdaj v jutranjih urah iz žura. Saj sem tudi jaz žurala, to spada k mladosti, da lahko na stara leta obujaš spomine in se držiš za glavo kako si bil prtegjen .

Jaz to starost poudarjam izključno zato, ker je takrat zakonsko polnoleten. Osebna zrelost je pa seveda druga zadeva in je točno tako, kakor si ti napisala - eni že pri 15-ih, drugi pa nikoli.

No ja, to ni čisto tako ne, meja 21 velja samo za pitje alkohola. Za volitve, kazensko odgovornost, poroko, itd. velja tudi pri njih meja 18 let, za vožnjo z avtomobilo pa celo 16.

In ja, pravno gledano je pri 18-ih polnoleten in Kerensa* ima v tem pogledu prav. Nihče pa ne trdi, da je to tudi najbolj pametno, samo objektivno gledano pa mu ti ne moreš več nič pri 18-ih. No lahko ga ven vržeš pač in problem rešen

Drek. Ne smeš, če še obstaja dolžnost preživljanja (npr. zaradi rednega šolanja do najdlje 26-ega leta). Mislim pa, da se slednjemu lahko izogneš s tem, da mu plačuješ preživnino (istočasno pa ven iz stanovanja). Kot lastnik stanovanja še vedno ti odločaš, kdo bo noter in kdo ne - in ker je tvoj otrok polnoleten, mu pač daješ sodno določen znesek. In ciao. Če je že tak problemaš.