ja. tako je. marsikdo. moji prijateljici je mama, ko je nehala preklinjat (jaz sem ji v uber težila, da naj ne preklinja pred mano in potem je tud njo začelo to motit in je nehala) in jo prosila naj se pred njo lepo govori, rekla: kaj ti pa je zdaj, a si v kako sekto padla? mislim, saj je žalostno da ti lastna mati kaj tazga reče, ko začneš lepo govort, sam je pa smešno - sekta

eh liliana, pač sori če ti tole ne gre in ne, tud neznanim voznikom ne j... staršev itd, rečem pa na glas al pa sama seb da je kreten al pa cepc al pa bedak in kaj zdej?
in lohk se norčuješ pa kar češ, sam se mi pa ne zdi glih fajn, da smo do vseh neznancev, znacev, sosedov, pač do enih kr tko ljudi velik bolj obzirni in prizanesljivi in prijazni, kot do ljudi ki so nam dragi in blizu.
če bi bila popolnoma ista situacija, samo enkrat bi bil v njej neznanec, drugič pa partner, bi prvič z nasmeškom na obrazu rekli ja sej nič hudga, se zgodi...drugič bi pa znoreli, partnerja ozmerjali itd. no, večina, men je to pač nesprejemljivo. jst bom prej nazjala enga čist levega, k mi dol visi zanj, kot pa osebo, k jo mam rada.
kot sem že rekla, mal enga odnosa pa spoštovanja, pa pol tud na dipoju ne bo treba takih in drugačnih stvari pisat.

in ja, liliana, tud skregamo se....sam brez kretenov, prasic, debilov in kar je še tacga.

Ne vem zakaj smatraš, da se norčujem.....

Samo debatiramo......

V bistvu pa si debile in prasce ti prinesla naprej ......jaz sem samo vprašala, če nikoli še niste svojim najbližjim rekle nekaj, kar ste pozneje obžalovale.....pa saj ni nujno da je to zmerjanje......

V bistvu pa so me zbodle te tvoje trditve....ki se mi pač zdijo malo preveč pokroviteljske in samovšečne......

jst pa ne dopuščam možnosti, da ti tkole poči živc.......starš se more bit sposoben kontrolirat v taki situaciji.....pač ne si umišljevat otrok, če te že ena obična otroška trma tolk iz tira spravi, da nad otrokom kričiš da ga ne maraš....

vsi starši pač nismo čisto mirni, čisto skulirani v vsaki situaciji......trudimo se.....jaz pač dopuščam možnost, da lahko KDAJ pride do take situacije, da nad otrokom zatuliš in obžaluješ skoraj hkrati besede, ki si jih izrekel.....nihče pa ni govoril o tem, da tuliš nad otrokom dan za dnem...

Vzgajaš otroke po učnem načrtu, jim kot učitelj (državni uslužbenec) torej vsiljuješ ali, lepše rečeno, sugeriraš splošno resnico o znanosti ali jim dovoljuješ popolno svobodo v mišljenju in delovanju??? Ker svoboda bi potem bila tudi to, da toleriraš tudi to, da ti se nekdo poserje na glavo samo zato, ker zna dobro srat. Njegova svoboda je v tem, da lahko maksimalno izkoristi svoj potencial, ti, kot pripadnik strpne in tolerantne družbe pa si to svobodo dolžna tolerirat (v tem primeru se tvoja toleranca tretira kot dolžnost znotraj "svobodne" družbe kateri pripadaš).
Čez par let, ko bo moj starejši otrok prinesel domov učbenik zgodovine mu v naslednji sekundi lahko postrežem z lepim številom dokumentarcev in knjig, ki bodo tisto splošno resnico iz učbenika relativizirali, če že ne postavili na glavo.
Dajmo že enkrat razmislit ali je demokracija kot nasprotje diktature, kar današnji goreči apostoli svobode all over the world pridigajo, resnično popolna svoboda odločanja posameznika ali samo družbeni privid namenjen samo temu, da ne (p)ostanemo ravno popolnoma slepi, ker slepec, ki ve da ne vidi je vedno bolj nevaren od slepca, ki živi v zablodi da vidi, s tem se bo že sprijaznil živeti, prvi težje. Z drugimi besedami, kakršenkoli družbeni sistem izbereš, vedno bodo obstajala pravila po katerih se posameznik mora ravnati. Dosti mojih sošolcev iz srednje so danes profesorji pretežno na osnovnih šolah, glede mnenja o tem so si enotni - red brez vsaj delne diktature se ne da vzpostaviti. Vse tisto absolutno glede svobode, k čemur bi naj kot posamezniki težili ima v končni fazi obliko anarhije.

Tako da, niti brizitinega predloga o zakonu ne velja takoj pribiti na križ, ker čez čas lahko "vaskrsne" in se nam odbije kot rikoše v obliki novega mesije.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 2.9.2009 10:51:26 >

vidiš, v tem je razlika med tabo in mano, pa še kom. ti dopuščaš to možnost, jaz je pa ne. ni šans. in ti že s tem, ko dopuščaš, povečuješ verjetnost, da se bo to zgodilo. ajd, tud men se lahko, ampak res ne vem kaj bi to moglo bit....sigurno pa me ne more dvoletnik tako ob živce spravit, ma ni šans. in v nekem vzajemno spoštljivem odnosu te tud partner ne more tko dauč spravit, razen če je nekaj resno narobe s tvojimi živci in psihičnim zdravjem.
jaz pač tega ne kupim in se s tem nikoli ne bom strinjala in na take odnose nikol ne bom pristala, pa če mi cel svet govori kontra, pa da je to v normalnih družinah in odnosih običajno in normalno in sprejemljivo.zame ni. pika.
in ko mi bo partner prvič reku da sem recimo debilna krava in da ne ve kaj z mano dela al kej od tega, ker dnevno beremu tu gor na dipoju, me bo pomoje fršlok in resno resno se bom zamislila nad najino zvezo in ne vem če bo to lohk požrla in prebavla. po moje bi me to žrlo tko zlo, da bi požrlo najino zvezo dokončno ( kolkr je nebi že nekaj prej, kar sigurno bi jo, da bi do tega sploh pršlo).

ravno tko kot je zame nesprejemljivo, da otroka udariš, mi je nesprejemljivo da ga žališ, zmerjaš, vpiješ nanj da ga ne maraš itd. to je men čist adijo pamet

tko da namest šole staršestva in vzgoje bi blo mogoč uvest kaj v stilu spoštljivega obnašanja do ljudi, s katerimi sobivamo....pol tud z vzgojo neb blo tolk narobe...

V šoli naj bi se poučevalo po učnih načrtih, ne po učbenikih :-). V vsakem primeru pa je in z učbeniki in z učnimi načrti zgodovine tako, da so zelo poenostavljeni in govorijo o nekih splošnih dognanjih, ne upoštevajo pa vseh podakov, ker bi se potem o enem samem dogodku lahko pogovarjali 500 let. Skozi oči vsakega udeleženca bi bil pogled drugačen. Na faksu izgleda nekako tako: profesor predava in reče, predvidevamo, da je bilo tako in tako, dejstva kažejo na to in to, vendar.... torej je neka splošna resnica, ni pa absolutne, je veliko predvidevanj. Velika večina se tega zaveda in svoje znanje tudi tako posreduje. Sama nikoli nisem imela problema s profesorji na faksu, če sem jim povedala povsem svoj pogled na določen dogodek (no, edino Simoniti je imel svoje izpade, ampak on je itak poglavje zase - a to lahko napišem, ne da bi me tožil?) - prej je bilo to pohvalno, da človek vsaj razmišlja o nečem izven običajnih okvirjev. Zlasti Nećak je bil faca, pri njemu se je dalo na dolgo in široko argumentirano debatirat.
Dokumentrace in knjige pišejo in delajo ljudje, enako kot so ljudje zgodovinarji, in če si še tako trudiš biti objektiven, je to nemogoče. Subjektivne poglede, vplive kulture in politike se čutijo povsod. V vsakem primeru pa zgodovino pišejo zmagovalci. Se jo skuša pretolmačiti sem in tja, jasno, vendar v končni fazi uradno razlago podajajo zmagovalci.

Vedno pa bo tako, da absolutne resnice ni možno doseči, kot tudi absolutne svobode ne, to je menda jasno vsem, razen fanatikom. Moja resnica in občutek svobode je drugačen od istega pri nekom drugem. Svoboda enega je omejena s svobodo drugega. Tako da meni osebno je demokracija in vse govorjenje okoli tega, kako je sedaj oh in sploh super, približno na isti ravni, kot je bilo 30 let nazaj govora o tem, kako je komunizem oh in sploh super. Vse ima svoje prednosti in pomankljivosti oziroma odvisno na katero gledišče se postaviš.



No, da vzamem to kot izhodišče za povrnitev k osnovni temi.
Se strinjam. Če vzamem kot primer tisto mamico, ki je kričala v trgovini. Npr. bi imeli pester izbor različnih predavanj z različnimi pogledi na vzgojo, od ene do druge skrajnosti, kaj bi kdo obiskoval, pa bi si izbrali starši sami. Kam bi šla ta mama? Verjetno bi si izbrala predavanja, ki bi že itak imela podoben pogled, kot ga ima ona sama. V končni fazi se ne bi naučila nič konkretno novega ampak bi po vsej verjetnosti dobila zgolj še večjo potrditev, da ravna prav.
Nasilen očka bi šel na predavanja, kjer bi govorili o bolj strogem pristopu. Če bi šel na predavanja/delavnice o permisivni vzgoji, bi verjetno celotno predavanje zavijal z očmi, na koncu pa odšel z njih z mnenjem, da bo ravnal po svoje, ker on že bolje ve - nekako v skladu s tem, da spremembe v sebi bo naredil tisti, ki se sam zave, da mora narediti spremembe.
Odgovoren starš svojemu otroku ne bo kričal, da ga nima rad, pa tudi če mu bo, se bo naslednji trenutek zavedel, da tega ne sme početi in tega tudi ne bo ponavljal. Neodgovrni bo itak trobil po svoje, pa če se mečeš na trepalnice. Dokler človek sam pri sebi ne pride do spoznanja, da mora začeti delat drugače, do takrat se ne bo spremenil.

Zato se meni zdi bolj smiselno, da bi se predavanja, če se že bi jih, izvajalo nekaj v smislu, kar je napisala ulla vendar ne zgolj za starše, temveč za celo družino. Tako kot nima veliko smisla, da se zdravi zgolj nasilnež, temveč celotna družina, ker če eden izvaja nasilje, ga drugi dopušča. Tudi drugi mora uvidet, da si zasluži več in bolje, da obstaja še kaj več kot zgolj požiranje udarcev, da se lahko komunicira tudi drugače.
Sama bi konkretno raje videla, da se reorganizira delo CSD-jev, izobraževanje učiteljev na faksu, učni načrti ter dela na konkretnem družbenem pogledu na svet. Podrobnosti se mi pa trenutno ne da pisat .
Ne zdi se mi smiselno apriori zavračat neke ideje, se mi pa idejo kot tako zdi organizacijsko povsem nemogoče speljat tako, da bi imela pozitiven učinek in se jo ne bi izkoriščalo za posredovanje ideologije trenutne politične oblasti ali modne vzgojen muhe.

O Angelci Markovič pa ne bi izgubljala besed, kolikor sem jo do sedaj spremljala, spada med tisto skupino ljudi, ki sem jo omenila v eni od prejšnih mojih objav: ministre, ki bi vsiljevali svojo ideologijo (kar jo itak že, ampak lahko bi se jo še mnogo bolj).

< Sporočilo je popravil Ankica -- 2.9.2009 11:48:08 >

Recimo, da se jaz zainatim in za diplomsko na izberem temo "Neoliberalizem je ena velika razprodaja (beri privatizacija) družbenega bogastva" in jo podkrepim s trenutnimi dejstvi na ekonomskem področju in s tako diplomo pomaham pred nosom najbolj okorelim profesorjem na ekonomsko poslovni fakulteti, bi mi stisnili 10-ko za drugačno, napredno, k razmisleku usmerjeno razmišljanje ali bi me vrgli na grmado z mojo diplomo vred? Verjetno faksa ne bi naredil. Mogoče pa poskusim, pa ti javim.

Drugačno razmišljanje je vedno sprejemljivo dokler predstavlja nadgradnjo obstoječega, ščiti interese trenutnega, ne sme pa biti njegova grožnja. Gina se zgraža nad permisivno, demokratično kakorkoli ji že rečemo vzgojo znotraj družine, istočasno pa se ne poudarja, kar sem že omenil, širše družbeno okolje v katerega se družina umesti kot njen sestavni del. Z drugimi besedami, družina je refleksija tega okolja, se mu podreja, sredstva javnega obveščanja niso usmerjena izven, temveč v družino. Ta permisivnost in navidezna demokratičnost, ki je spet podlaga, če že ne temelj trenutne družbene ureditve, pa se vse bolj prebija tudi v vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so se seveda v skladu z duhom časa prelevile v pop industrijo novačenja novih in novih potrošnikov - otrok. Šole so postale hudi tekmeci v izgrajevanju čim boljše podobe na "trgu" s tipično materialnimi, simbolnimi kazalci modernosti, sodobnosti, fleksibilnosti in kar jih še po trenutnem vrednostnem sistemu indikatorjev uspešnosti razvoja in napredka. O znanju več nobeden ne govori. Govori se o številu romskih otrok na šoli, to je zelo relevantno, govori se o dotrajanem interierju in šplskih klopeh, to zelo vpliva na udobje naših otrok, govori se o masi obšolskih dejavnostih, vse lepo zavito v celofan premise o zadovoljnem šolarju.  

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po moje povsem odvisno, na katere profesorje bi naletel na zagovoru. Zelo verjetno bi šel na grmado, z veliko sreče pa bi naletel na take, s katerimi bi imel celo konstruktivno debata in bil nominiran za študentsko Prešernovo nagado. te seveda ne bi dobil, ker bi bil zanjo preveč napreden in odstopajoč od veljavne struje.

Z drugim odstavkom se načeloma strinjam, bi pa dodala, da gre za dvosmerni proces. Družina oziroma vsak posameznik s svojim ravnanjem vpliva na družbo in družba vpliva na vsakega posameznika. Danes je pomemben videz, poštrikanost, lep izgled, vsebina pa je postala neka oddaljena fikcija.

< Sporočilo je popravil Ankica -- 2.9.2009 13:05:46 >

Ma jebeš diplomo, sam sebi bi dodelil laskav naslov elitne urbane avangarde.

Glede vpliva posameznika, raje, na sistem - še revolucija žre svoje otroke. Posamezni deli družbe se posamezniku morajo prilagajati samo toliko kolikor sistem od njih to zahteva. Če aludiraš na ekonomski sistem v katerem preživijo samo družbe, ki so na tržišču najbolj fleksibilne in najbolje zadovoljijo potrebe potrošnika opozarjam na dejstvo, da ravno najmočnejše družbe s pomočjo komunikacijskih sredstev potrošnikom vsiljujejo vedno nove in nove potrebe.

Ampak to nio tema debate.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 2.9.2009 13:38:30 >

Pa saj jaz v bistvu o tem govorim......

Gina - prav nič izmišljeno. Se mi je že par mesecev pred tem v vrsti na wc zgodilo, ko se je mama jezila nad enim otrokom rekoč drugi mami: "Ne vem kaj mu je, čisto nič mu ne "nuca"! Njemu (namigne na bratca) rečem samo, da ga ne maram, pa že joka in je priden!"

To se očitno dogaja.

zdaj pa že pretiravaš. in ta dva si doživela samo v nekaj zadnjih mesecih kolikor razumem? se mi zdi kar malo neverjetno.. koliko jih potem slišiš na leto in koliko let že take mame poslušaš? jaz namreč v vsem svojem življenju nisem slišala ene, ki bi ne marala svojih otrok in ji ne bi nucali ipd. me zanima kje ti hodiš, da toliko psiho mam srečaš..

ooo jst se pa kr strinjam s polonco in ji čist verjamem...na vsakem koraku lohk poslušaš take in drugačne cvetke, to pač pri otroku očitno najbolj pali mamica te nima rada, ker nisi priden, mamica te ne bo marala, če ne boš to ali ono....pač ogromno je čustvenega izsiljevanja v tem smislu...pa da bo mamica umrčkala od žalosti, ker ma tolk poredne otroke, pa da ji bo srček počil itd.
ogromno je tega, sam je zgleda to tolk običajno, da gre kr mimo nas

ena moja znanka je otroku grozila, da ga bo v klet zaprla, kjer ga bojo miši grizle, če ne bo priden ko sem ji čist zaprepadena rekla, da kok more kej tajga svojmu otroku rečt, se je pa nasmejala in rekla, da sej ne misli resno, sam mali boji se pa in pol uboga

 napiši, da ni res. Meni se je zdelo v iber kruto, ko je ena tu nekje napisala, da otroku vzame ninico in, da gresta kao skregana spat ..
mah, nekaj sem preobčutljiva

POlonca, ti zgleda živiš med enimi primitivci. Jaz h.b. še nikdar nisem nobene mame nikjer slišala to reči.

Bakfark, jaz se čisto kompletno s tabo strinjam skoraj v vsem. Se mi pa zdi, da ti pa mene nisi razumel čist dobro. Država seveda razširja svojo ideologijo, lahko proba prat možgane, to je vse res, pa res je tudi, da vsaka država, večja skupnost do neke mere to dela, vendar ne glede na to, da lahko name vpliva, imam lahko jaz kompletno drugačno razmišljanje kot tričetrt države. Lahko me vtakne v ječo, lahko me prisili delat po njeno, lahko mi ne vem kaj naredi, ne more me pa prepričat, da drugače razmišljam, če jaz nočem drugače razmišljat. Seveda je res, da nismo vsi tako zelo neprilagodljivi in razmišljujoči s svojo glavo, samo tisti ki hoče razmišljat po svoje, bo vedno razmišljal po svoje, nikdar mu tega ne moreš vzet, razen če mu možgane poškoduješ fizično. In čisto vsak človek na tem svetu razmišlja po svoje, kadar gre za reči, ki njemu osebno ogromno pomenijo, takrat se zbudi in premakne v mišljenju celo tisti, ki ima dolgo lajtngo. Če boš nekomu požgal hišo, ga pretepel in mučil, posilil njegovo hčerko, ukradel vse prihranke, ga naredil za berača, mi lahko verjameš,d a ga ne boš mogel več prepričat, da bi te iskreno ljubil, če še tolk zahteva od tebe da tako misliš, celo če te tepe, da te bo prisilil, da tako misliš je jasno, da mu to ne bo uspelo. Vsi razmišljamo po svoje, ko pridejo do točke, preko katere ne moremo. Je pa res, da imamo te točke postavljene različno. Kakor je tudi "diktatura" države lahko na različnih ravneh.

Kar se tiče šole, se strinjam. Zanič je. To jaz že skoz govorim. Že učni načrti so zanič. Zanič so, ker so v službi kapitalizma, kjer je treba ljudi razslojevat in učni načrti strmijo izključno in zgolj k temu - resnično dolgoročno znanje je postranska zadeva. Učimo ogromno snovi, ki je logično nihče na tem svetu ne more v tako kratkem času ponotranjit (dokazano je, pa tudi zdrava kmečka pamet ti pove, da povprečen človek ne more sedet 7x po 45minut ves čas polno skoncentriran na neko stvar in to 5 dni v tednu), bedarija, da sploh otroci visijo tako dolgo v šoli vsak dan za brez veze. Šole so zanič. Zanič so, ker so v službi staršev. Starši so v službi kapitalizma - pomembne so jim zunanje reči, zunanji blišč, površinske zadeve, recimo kolikokrat si šel s prvčki do wc-ja, pa kolikokrat si jim zavezal čevlje, pa kolikokrat si rekel o njegovem otroku, da je najboljši, najlepši in najpametnejši, pa ali ima šola angleščino že v 1. razredu.. . Odkar so šole na trgu, je otrokom bolj zanič. Otroci se morajo posledično dokazovat preko reči, ki so naporne, obremenjujejo in ničemur ne služijo - delajo referate, seminarje, ki so sami sebi namen, hodijo po tekmovanjih, kjer se učijo še dodatne reči za en dan, morajo se dokazovat z eksterci, kjer tudi nič ne pridobijo, imajo ziljon različnih predmetov... ŠOle se morajo dokazovat pred starši in družbo z rečmi, ki jih družba kao ceni. V bistvu šolam ne treba več poučevat, vzgajat, oz. morajo, samo zaradi ostalih reči posledično zgubijo na kvaliteti pri poučevanju, ampak večinoma samo izpolnjevat obrazce in skrbet, da se o njih govori, si delat propagando. Tako se je šola preusmerila iz ustanove, ki skrbi za znanje, v ustanovo, ki skrbi za lastno promocijo, da bo imela dovolj prometa, da bo imela še delovna mesta in trepetat, kdaj jo bo minister razkosal, al pa starši... Zaradi tega šola pogoltne vse, kar se ji hudega zgodi. Zaradi tega se mora šola razumet s straši, občinarji in državo in jim posledično leze v rit. Torej vse dni v letu slalomira med temi rečmi, kje hudiča je potem poučevanje??? Zelo zelo žalostno, ampak nekako tako v bistvu je. Pritiski v šolstvu so res ogromni. Nasilni ljudje vedno zmagajo, vse gre njim na roke v globalu, pametni, prijazni starši, katerih je sicer zagotovo več kot polovica, pa so navadno tiho in si mislijo svoje. Če se znaš od tega ogradit in si mislit, naj se vsi prismojeni pišejo nekam, pa delat po svoje, sicer po zakonih, ampak po svoji lastni vesti in mislih, potem v šolstvu lahko ostaneš. Zapreš se v razred in uživaš. Če pa tega v sebi nimaš, potem ap lahko zelo trpiš. IN pričakovat ne moreš prav ničesar. Ne ministrstva, ne od občine, niti od staršev čist prevečkrat ne (čeprav imajo nekateri od njih še vedno zelo trezen pogled na svet). Kariernega napredovanja pri nas tudi ni. Je pa ena velika sreča, ko pridejo bivši ali pa zdajšnji učenci, pa so te tako strašansko veseli, da te od veselja, ker so te videli, objamejo ali ti kaj lepega povedo ali pa te samo pokličejo in ti pomahajo, ali se ti samo nasmehnejo... Otroci so pa zagotovo tisti, od katerih pa lahko marsikaj dobiš in ki še znajo bit prvinski. In zato je vseeno v šoli kljub vsemu fajn....

Kar se tiče nasilja. Otroci se bodo spremenili, ko se bo spremenil družbeni sistem v celoti (vidiš bakfark, tudi v tem ti dam čisto prav). Ko nam bo pomembnejši človek kot material, ko bomo spet čutili en z drugim, namesto en proti drugemu (konkurenca), takrat bodo otroci zadihali in bili prijazni en z drugim, se tolerirali v svoji drugačnosti, prej pa ne - vzgajani so v duhu boja za prestiž.

Matr ulla, ti si že enkrat pisala, da poznaš take mame, pa sem se že tedaj čudila, kako je to možno. Sama sem alergična na take izraze, kot jih opisuješ, samo ne poznam nikogar, ampak nikogar, ki bi jih uporabljal. Sploh ne štekam, v kakšnih okoljih živite, da take čudake srečujete.

žal men je fršlok skor, ker ipak sem vsega hudga navajena od folka, ampak da ti nekdo tole kr tko navrže v debati, kot da je to nekaj čist običajnega... je blo pa tko da smo tri pred vrtcem nekaj debatirale in je ta pristopla, ker je kolegica od ene in pol v debati tole navrgla...

blagor gina ampak res sej se jst tud večkrat vprašam kaj je to, al sm jst čudna in me take stvari zmotjo in jih opazim, al so čudni drugi, ker tega sploh ne zaregistrirajo, ma ne vem...

pa sej kle gor se tud včas kej piše, glih zanč je blo, da ena zvečer z mrzlo vodo tušira hčerko za kazen, za vse za nazaj čez dan kar ni blo kul pa še in še....tko da ne vem...

pa k je glih tema takšna, zadnjič je vrtec organiziral eno predavanje v okviru sestanka ob začetku novega šolskega leta...dileme pri vzgoji al neki takega, predavala je neka upokojena psihologinja, trikratna babica zdej...je blo luštno in tko, smo se mal nasmejali, pa jst sem recimo šla čist z veseljem na to, čeprov nisem vedla kaj bo....pa spet k smo stali zunej, so ene mele pripombe, da kaj je tega treba, da otroke pa že znamo vzgajat tko da je prov in da vsak ve kaj bo s svojim otrokom, pa ena druga navrže tko v smehu ja, hlače dol pa z gajžlo čez nago rit, pa je mir ja sej, ajd, mogoč se je res hecala in tko, sam kaj pa vem...

 mah...
Gina:
Ko sem bila jaz mala me je mama strašila s cigani (te bodo vzeli) in eno tako famo zgradila okoli njih, da jih je samo omenila sem bila ko robotek. Drugače pa je srce od ženske. Ko je enkrat hotela malega prestrašit s cigani sem totalno ven padla (ko je bil mali zraven sem samo rekla, da se nona heca in spremenila pogovor) , potem pa smo se pogovorile na štiri oči. Na vprašanje zakaj me je strašila mi je odgovorila, da s štirimi otroci in kmetijo ni imela ne časa, volje , živcev me stokrat prepričevat (priznam sem trd oreh)  in ko ni drugo zalegli so zalegli cigani. Povedala sem ji , da sem še kot odrasla punca sanjala, da me ukradejo cigani in ji je bilo iskreno žal.
Jaz sem tako proti raznim bav-bavom, čarovnicam in raznim ustrahovanjem.

_____________________________

Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.

jst sem enkrat temo na tole odprla in semizpadla največji čudak ker so mi take vzgojne metode milo rečeno mal čudne
in tud ne dovolim nič od bavbavov pa ciganov pa črnih mož pa ostalih oslarij

se mi zdi da je to kr nekak ukoreninjeno v folku res...včasih je blo verjetno čist normalno...

vem kok je bla boga sestrična od moje mami ( kaj je to men - mrzla teta ), k jo je pod štenge mama not v temo zapirala, še dons v lift ne more stopit, pa enkrt jo je v sobo zaprla za tri dni in ji ni dala niti za jst, nič, je rekla da je bil tam en kipec od marije, k je bil votel in da je tja notri lulala in pol čez okno po strehi zlivala dol, sam da tatretji dan že ni mela več kej lulat pa ajd, to je blo 40 let nazaj, dons bi pa človk pričakoval, da je folku kak klik nardilo v glavi

No, lih tole hočem reči skozi celo temo: starši, ki jih vzgoja otork zanima, ki se zavedajo svojega poslanstva, če temu lahko tako rečem, se bodo udeleževali vseh stvari, ki so povezni z njihovimi otroki, to jim bo v veselje. Tudi če bodo rabili pomoč, jo bodo poiskali, v vrtcu, predavanjih, na ringaraji,... Bodo samokritični in bodo zavestno vzgajali.
Tisti starši, ki pa jim je vzgoja nekaj tako, mimogrede, bodo kakšnakoli predavanja vzeli kot nujno zlo, kot nekaj, kjer je treba biti, ampak si bodo ves čas mislili svoje, tudi po koncu predavanj. V smislu - kaj je bilo tega treba.