jaz ne vem, koliko zmorem - saj pravim, da sem še mladič in se še učim
. Pa predvsem se to tudi spreminja: včasih zmoreš več kot drugič. ko si naložiš, si v dobri kondiciji in ni problema, potem pa pride ena **** stvar nekje na sredi poti in breme rata precej težje kot je bilo v štartu - to govorim. Zato se mi ne zdi rešitev, da si ne bi nikoli naložila toliko kot lahko nesem, ampak rajši malo manj, za ziher... Hehe, se vsekakor strinjam. Ampak vseeno pa se ne bi odpovedala izzivom - ki so prav to - testi, koliko lahko neseš. Ker brez izzivov se mi zdi, da rasteš malo počasneje. Tako pa moraš predelat ene stvari v sebi, ker sicer se zrušiš.
zmaj, razlaga za slabo voljo tvoje kolegice bi bilo mogoče tole: včasih ej lažje sam naredit kot pa da delajo drugi namesto tebe, ker to vedno nekje plačaš - mogoče se ji zdi cena previsoka?
24.08.2009, 16:09
picola1
2009
Uh...sem šele zdej uspela prebrat še ostali (vmesni) del debate...
In sem ugotovila, da se v določenih stvareh strinjam z Gino, ronjo, Ankico, mič in Mišek-om...(zato se čudim, da se med sabo ne razumete
)...
Jst tut včasih pojamram (pokažite mi nekoga, ki ne!) Včasih zato, ker mi je pač zato lažje in grem lažje naprej brez neg. energije in lahko lažje naredim spremembo, včasih pa pač zato, da okrivim druge in ne rabim nič naredit zato. Jebi ga, nisem popolna. Se pa poskušam vseeno zavedat, da jamranje zarad te druge variante noi zdravo in poskušam čimmanj jamrat in čimveč naredit, da rešim stvari, ki me težijo (če se pa ne dajo rešit, potem se pa pač poskušam prepričat, da itak jamranje ne pomaga). In poskušam se bolj zavedat, da imam vse, kar potrebujem zato, da sem srečna. Mir pa tut iščem...
< Sporočilo je popravil picola1 -- 24.8.2009 16:10:34 >
