Opažam, kako drugače se do otrok obnašajo moški - seveda ne vsi. Npr. dosti laže prosim kakšno žensko (babico, prababico), da popazi na malčico, kot pa moškega (dedek, stric...), ker se mi zdi, da se je moškim skoraj odveč ukvarjati z njo. Oziroma, oni bi se ukvarjali z njo, kadar se jim ravno zljubi, pa še to ne za dolgo. Tudi pri neznancih je podobno - dosti pogosteje se zgodi, da na ulici ženska ogovori otroka ali se mu nasmehne ali kaj takega.
Kakšne izkušnje imate ostali s tem? Zanimivo bi bilo prebrati tudi kakšno moško mnenje...
Lp!

:zmeden2: materinski nagon in to ... :zmeden2:

Se strinjam s tabo, pri nas je še tako, da ker sva z hčerko veliko same, nastopi skoraj jok, ko pride k njej očka in jo želi pocrtljati. Poznam pa tudi eno svetlo izjemo glede moških, in sicer, ko je en moj znanec dal sinka v varstvo k eni "varuški moškega spola", k enemu stricu, in se je super odneslo.

To je morda zato, ker so moske vzgajali tako, da mora moski, biti moski.. Da si pravi moski, moras s pivo v roki grabit kelnarco za rit in joske.. ne pa ogovorit otroka.
In ce ogovori otroka se marskdo pocuti prevec mehkuznega. Da bi se en tak dedec, mocan, ponosen, spustil na nivo otroka.. ki mu niti ne odgovori nazaj.. Jok brate.. odpade!
Ampak cudno, da so moski tko vzgojeni, saj jih zenske vzgajajo?!:zmeden:
Ampak pri mladih vec ni tko opazen ta fenomen.. bolj se to drzi moske od 40 let naprej.. in ne vse. Jaz poznam kar nekaj moskih, ki kar fajn komunicirajo z otroci.
Poznam pa tudi zenske, ki nimajo smisla za to.. pa imajo svoje otroke..

se strinjam s tjazy. Sem že velikokrat opazila, da tudi moški radi koketirajo z otročki. Moja Neža je prava spogljedljivka in ko se piči v nekoga, ji ta ne uide. Ko pa pride k meni v službo, pa se ji sodelavec veliko bolj posveča in tudi raje ga ima kot sodelavko.Kar pa se tiče dedijev: moj oče je njen ljubljenček in tudi drugega dedija ima zelo rada, vendar jo ta manj vidi in je zelo neroden z njo, ker ni navajen več na take majhne.

Ne, ne, to ni samo vzgoja. To so geni. Če bi še tako nežno vzgajala moškega, ne bi imel toliko živcev in volje se z otrokom ukvarjat. Med moškimi in ženskami so razlike. Ne le fizične, tudi v glavi, mišljenju, čutenju... Saj je fino, a ne. Jaz nimam nobenega veselja avte šraufat, pa se ukvarjat z menjavo strehe in še ful reči....pa ni to samo vzgoja.

Hahahaha Tjazy si me nasmeju do solz z izjavo: Zakaj so
moški taki če jih vzgajajo ženske?? Hahaha...:)-:)-:)-

Men je pa full hudo in zlo sm žalostna zarad tega ker
deci taki.. Pogrešam pogovore s svojim fotrom in pika.

Mislm da je to zlo narobe, ker se potem običajno ( v
največ primerih ) otroc velik bl navežejo na mamo..:(

Aja - bom pa poskusla vse narest da pr mojih otrocih to razbijm in ga bom čimveč dajala v moško varstvo..:zmeden: Ja lohk sm zdej pametna..:(

otrok in mama ostaneta povezana še nekaj let po rojstvu z nevidno popkovino...to je ene vrste energija, ki se med moškim in otrokm ne more uspostavit.
Kar se pa tiče varstva in pestvovanja, jst Bora z veseljem tud kakšnemu moškemu potisnem v naročje in vsi se dobro odrežejo...naš se itak z vsemi dobro šteka

Moj oče je popolnoma navdušen nad Žigcom in Tio. Tudi Žiga ga naravnost obožuje. Komaj čaka, da bo lahko prespal pri mojih starših.

Tudi moj mož je čudovit oče. Mislim, da je takih malo. Tudi njega Žiga naravnost obožuje in lahko rečem, da se bolje razumeta z Žigcom kot jaz in Žiga. Mogoče zaradi tega, ker ga povsod jemlje s sabo. Sploh zdaj po porodu večino časa tičita skupaj, jaz pa se ukvarjam s Tio.

Mislim, da sta se v teh mesecih moje nosečnosti in zdaj po porodu še bolj navezala eden na drugega. Z možem se ukvarjava s psi-vzreja in razstavljanje. Ker morajo biti psi vedno v vrhunski formi, jih je potrebno vsak dan brez pardona trenirati. To pa pomeni vsakodnevni sprehodi, treningi v vodi, hoja po strmih predelih gozda itd.... Kar jaz s svojim trebuh seveda nisem mogla početi (čeprav sem pred nosečnostjo in v prvih mesecih nosečnosti to počela vsak dan), pa tudi sedaj z dojenčkom v roki to ne gre. Žiga hodi z njim (oz. prej z nama) vsak dan. Ker mene ni več zraven, se je toliko bolj navezal na moža. To pomeni, da ga tudi bolj upošteva kot mene in imamo trenutno probleme s tem. Če mu jaz kaj rečem (npr. pojdi si umit zobe), vedno vpraša moža (Oči, a si grem res umit zobe8) ). To me pa prav jezi, ker moja beseda ne velja nič več. Seveda se trudim biti čim več časa z njim.

Mislim, da Žiga v možu vidi neki ideal, ker mu hoče biti v vsem podoben. Je, tako kot on, pije mleko ob (za moje pojme nemogočih jedeh-juha, čokolino, pri kosilu (solata, krompir, meso in.... mleko:)-:)-:)- ). Jaz obožujem coca-colo in ker je mož rekel, da ni zdrava, se je Žiga ne pritakne in mi skoz ponavlja, da to ni dobro piti :)-:)-:)-. V glavnem, Žiga je točno tak kot mož. Včasih se mi zdi, da sem z obema poročena :)-:)-:)-.

Pa še to: veliko raje zaupam otroke v varstvo mojemu očetu kot tašči (pa se v redu razumeva in obožuje otroke). Ampak moj oče je res pravi navdušenec nad otroki. Z Žigcom lahko pri svojih 65 letih cele ure sedi na tleh in se igra z lego kockami in avtomobilčki :)-:)-:)-....

No, to je samo moj pogled na ukvarjanje moških z otroki....

tanaja*

Ne vem...tale nevidna popokovina je res hudic...jest sem tko navezana na mojga pikca...in tud tamal je ful name...so pa razmere taksne,da pac ocka ni in se tud nasplosno ful boji drugih moskih...navajen je le na dedija in strica,pri ostalih so takoj solze in kricanje :zmeden:

Ne vem...mame smo bolj povezane,saj otrocek raste 9 m v trebuscu in ze takrat pride do ene posebne povezanosti,ki jih nihce drug ne more zaznat...a sem zakomplicirala ane :)..skratka jest sem nora na svojga pikca in mi po svoje prav pase,da mi ga ni treba delit :)

Na vlogo v življenje nekaj prispevajo že otroške igre. Sara ima pri 4 letih že mini kuhinjo, likalnik, pa dojenčke, posteljco, stolček za hranjenje..... Ima tudi avtomobilčke, ampak so drugotnega pomena. Če bi se rodila kot fantek, vsega tega nebi imela, bi pa bolj posegli po tovornjakih in bagerjih.

Če se igram z njo, imava pa toliko dela s hranjenjem punčk, pa previjanje, pa če je dovolj napravljena, pa če je zaspana, pa če je podrla kupček, pa spet joka, ...

Že tu se pozna razlika, če prav v peskovniku veselo pljuva, ko uponaša brnenje motorja avtomobilčka. Prav tako, kot sosedov fantek.

Igra je lahko tudi učenje.

Mene je pa zadnjič presenetila izjava, ki je priletela iz ženskih ust. Stric se je ukvarjal s svojo nečakinjo (jo držal v naročju, se z njo pogovarjal, jo cartal...)pa ena ženska komentira, da to dela samo zato, da bi se prikupil ostalim ženskam. On pa njej nazaj: "Ko sem s svojo nečakinjo imam dovolj eno žensko in to je ona. Ne rabim druge".:sloncek:
Smo tudi ženske tiste, ki želimo obdržati to vlogo v svojih rokah?

Pikapoka
ps: tudi ostalim moškim v širši družini jo pustim brez kančka dvoma. Samo kapo dol pred njimi.

Ne, jaz še zmeraj mislim, da je veliko že prinešenega na svet. Jaz nočem, da bi bil otrok samo name navezan, ampak opažam, da moški nimajo tistega materinskega nagona. Vsaj večina ne. Imajo pa nagon za skrb za družino drugače, za varovanje družine, zaščito, za organizacijo, reševanje problemov. Moja punčka je imela na začetku ogromno fantovskih igrač, pa se jih nikoli ni pritaknila, je skrbela za punčke, brigali so jo avtomobilčki ali kladiva, pa je bilo tega celo stanovanje polno. Naš mali je star eno leto, pa ga sama mehanika zanima, kako bi kaj razstavil, kam vtaknil, kako gre skupaj, narazen, punčk ne povoha, pa jih ima tudi polno hišo. Kuhali bodo pa vsi trije, oz. so. To je univerzalna igrača, tudi v šoli vsi otroci to delajo.

Priznamo ali ne, različni smo, vzgoja sicer pripomore še k večji različnosti, ampak osnove prinesemo na svet. XX ni isto kot ****. Zato se pa potem odrasli ljudje kregajo, ker ženske pričakujejo od moških, da bodo reagirali kot ženske, in obratno. To pa ne gre. Ni tako zapisano. Moški se ne znajo tako vživljat v ljudi, pa se s psihologijo ukvarjat, vsaj večina ne, so pa super za iskanje rešitev, so praktiki. Pa še ful stvari je različnih. Ne moremo to kar izničit. Ali pa imamo probleme v življenju. Enake probleme imamo, kadar me funkcioniramo kot moški. To ni skladno z našo naravo. Zakaj bi morale?

Moški in ženske funkcioniramo različno, zato se tudi naš odnos do otrok kaže drugače.

Verjetno je res, da se z deco večinoma ukvarjamo ženske, pa vendar moški tudi presenečajo.
Ko sem sama rodila, si nisem znala predstavljat, da bi moj oče lahko carkljal našo pupo, saj ne kaže ravno nekega interesa za otroke. Vendar sem se zelo zmotila. Kmal sem ugotovila, da sploh ni tako levi kot sem mislila. Jo je zelo fajn pocartal in potolažil, zamotil. Zdaj, ko je stara 20 mesecev, pa se itak rad zapelje z njo na sprehod, čisto sam.

Ne podcenjujmo moških, v njih se skriva čuda!

Tut to vprašanje je preveč splošno se mi zdi, to je od človeka do človeka različno. Delno se strinjam s Tjazyjem, delno z Gino. Nekaj je sigurno v genih zapisano, drugače bi tut moški imel maternico in ženske večje mišice.:)-:)-, nekaj je pa tut v vzgoji, predvsem, kolk si moški "upa" ukvarjat z otrokom, sploh majhnim, ki potrebuje več nežnosti, ne še konkretnih iger, kot starejši. Če se mu zdi, da bo kaj manj možat, če se malce stopi ob dojenčku, ali pa da ima v glavi zmontirano, da je to čista domena žensk, potem je to res vzgoja in blokade, ki so mu jih vcepili drugi. Naravno je, da se oba spola ukvarjata z otrokom, samo način je verjetno različen, vsaj v grobem. Ženske zanje skrbimo, moški jih učijo in pripravljajo na svet.;)

hormoni to bo to, saj moramo biti različni

so pa tudi izjeme,

Jaz imam to srečo, da so na mojega :love: nori vsi otroci, še tuji se vedno 'prilimajo' nanj :)-:)-
Najbrž se mu pozna, da ga je vzgajala samo mama, ki prav tako super zna z otroki. Skratka- mislim, da zna z mulčki veliko bolje, kot jaz:miska:

OK. Recimo z zadnjega našega obiska gora. Našo 4 letnico so ogovorili:
skupina starejših gospa;
Starejši planinec ji je dal bonbon in jo pohvalil za vztrajnost
par srednjih let na vrhu ji je čestital.
Še ena mešana družba je komunicirala z našim enoletnikom.
Veliko pa bi se jih rado nosilo v nahrbtniku.

Od mladine pred starševstvom pa niso se nasmihali ne moški ne ženske.

V primeru če se kje sprehajam z dojenčkom, pa pri raznih nakupih pa se mi je že pripetilo, da gledajo ženske malo prizanesljivo, kot da rabim pomoč.

Morda je prisotnega malo podcenjevanja ali pa veliko žensk samih že vnaprej "oceni" situacijo. Ubog dojenček, sigurno je že pet ur v pokakanih plenicah, ves pobruhan, ravnokar ga bo prevrnil z vozičkom itd.

Morda malo pretiravam, ampak nekaj resnice je na tem.

Po drugi strani pa sem dobil občutek, da smo moški na govorilnih urah v vrtcu dostikrat bolje sprejeti. Mamam velikokrat vzgojiteljice bolj "perejo možgane" in jim pustijo manj manevrskega prostora.

Primoza, eros je le eros! Mislim na pedagoškega! :)-

Zdaj pa lahko samo še počakava, da nama vzgojiteljice, ki so prisotne na tem forumu to potrdijo.

moj:love:bi se pa rad igral in ukvarjal z :duda: pa mali noče.:duda:gre z njim samo,če se gresta peljat z avtom drugače se pa noče z njim igrati.z mano bo vozil avteke tudi do 2 uri.:zmeden:

Moje izkusnje pa kazejo, da znajo z otroci vcasih dosti bolje moski kot pa zenske. Zenske skoz neki pametujejo in hocejo vse po svoje narest. Moski pa upostevaljo nasvete in se jih drzijo. Pa tud ne rinejo tolko v otroke kot zenske v stilu: GUCI GUCI GUCI IIIII... EEEE KAAAK SI LEEEEPPP!! :hudicek:

Ja jaz se ne strinjam. tudi moški se radi ukvarjajo z otroci, seveda ne vsi, ampka poznam tudi mamice, ki se ne ukvarjajo z otroci:(
Moj se kar dosti ukvarja z malo. Z njo se igra, si pojeta, plešeta, raziskujeta. In če gre ko pride domov slučajno prvo do mene, da mi da puso, se tamal totalno skrega, ker je navajena, da gre prvo do nje, da se pocrkljata, pa da naredita en krog, pa da se malo pohecata, potem pa je šele ostalo na vrsti.

Tko kot si ti rekla Seven, je pa razlika, jaz skoz neki cvilim, pa govorim naprej pa nazaj. Moj pa ji pove malo, pa to tako, da ma mala kr usta odprta

:bravo::bravo::bravo: