Mojo madam, ki smo jo dolgo čakali, sem rodila pri 35. letih. Po originalnem planu bi prvega otroka imela okoli 30. leta ( prej niti nisem želela) in drugega 2, 3 leta kasneje. Pa se pač ni izšlo po planu, zato smo ostali samo pri enem otroku. To je bila predvsem moja osebna odločitev, ker pač sama ne želim biti stara mama svojemu otroku. Nikogar ne želim žaliti, ampak tak je moj pogled na zadevo. Nimam ničesar proti starejšim mamicam, da ne bo pomote, še več, prav občudujem jih, njihov pogum, da se odločijo za nosečnost v zrelejših letih, ampak sama ne bi dala še enkrat tega skozi pri 38, 40 letih ali celo več. Pa je bila moja nosečnost - kljub letom in višku kg - zelo neproblematična in porod ekspresen. Zavedam pa se, da zdaj nisem več v taki kondiciji (mentalno in fizično), da bi lahko brez hujših posledic "preživela" še eno nosečnost in tiste prve mesece.
Ko bo moja madam stara 10 let, jih bom jaz štela 45, ko bo ona v najhujši puberteti, se bom jaz verjetno "bojevala" že z meno, kar bo že tako ali tako veselica. Nak, ni šans, da bi zdaj spet zibala.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček