ne morem si kaj, da ne bi pokomentirala dogodka, ki se je danes popoldan zgodil v naši soseski. čeprav sem bila le opazovalka in boste verjetno nekatere rekle, naj se brigam zase, bom dogodek opisala. vendar ne zato, da bi obrekovala svoje sosede, pač pa zato, da bi se razvila debata, kaj bi vi, drage mamice, storile v podobni situaciji.

pri sosedovih imajo dva otroka, ki imata med drugim igračke kar na domačem dvorišču (pač večje avtomobilčke in podobno). zaradi obilice igračk in tudi prijaznega kužka, se tam zelo radi zadržujejo tudi drugi otroci. no in danes popoldan (kar sicer ni izjema) sta bila na domačem dvorišču mojih sosedov, tudi dva otročka drugih sosedov. sama oz. s psičkom. otrok mojih prvih sosedov ni bilo doma. le njuna babica je nekaj pospravljala okoli hiše. otroka drugih sosedov sta se mirno igrala s kužkom, ko je mlajši izmed njiju kar naenkrat odkril večji avtomobil, v katerega otrok lahko sede in ga poganja. pač zelo zanimiva igračka za otroke. no pa pride po njiju mamica in ju prosi, naj gresta domov. seveda otroček ni hotel iti, ker bi moral avtomobilček pustiti tam. no in tu nastopi trenutek, ki me je zbodel. mamica meni nič tebi nič sosedi zavpije prek dvorišča, ali lahko odpeljejo avtomobilček, ker otrok sicer ne bi hotel domov (star je približno 3 leta). soseda je seveda rekla, da naj ga pač odpeljejo. in so ga. in potem je bil otrok še kar v avtomobilčku. kasneje je bilo mogoče videti, da je avtomobilček sameval sredi cestice. no in šele čez dobro uro so avtomobilček vrnili.

ob vsem tem se sprašujem, kako bi sama odreagirala v podobni situaciji. tako v vlogi mamice, ki si je "sposodila" sosedovo igračko, da je otroka spravila domov, kot v vlogi nemočne sosede, ki zaradi dobrih sosedskih odnosov - verjetno - ni mogla zavrniti prošnje mamice. 

kot mamica bi vsekakor otroka vzela iz avtomobilčka. skušala bi mu dopovedati, da ta igračka ni njegova, pač pa je igrača od drugega otroka in zato ni prav, da mu jo vzamemo. kot nemočna soseda, pa bi verjetno bila precej bolj občutljiva in bi mamici na sicer lep način razložila, da bo morala otroka odpeljati brez avtomobilčka. čeprav je malo verjetnosti, da bi se tuji otroci igrali na našem dvorišču, ker imamo ograjo ponavadi rajši zaprto, pa bi vendarle lahko do takšne situacije prišlo tudi izven domačega dvorišča. zato bi kot nemočna soseda verjetno bila precej bolj občutljiva in bi mamici, na sicer lep način, razložila, da bo morala otroka odpeljati brez avtomobilčka.

kako pa bi reagirale ve?

In kaj je pri tem spornega .

Pri nas si otroci tudi sposojajo igrace med seboj, pogoj je, da prej vprasajo, ce lahko, in da igraco vrnejo. Hb da v mnozici plastike nima prav vsak prav vsakega velikega plasticnega kamiona in da se obstajajo sosedje, kjer se otroci med sabo igrajo.

Kot soseda bi mirno dovolila, da avtek odpeljejo za tiste pol ure. Kot mama pa bi presodila situacijo. Če smo s sosedovimi v dobrih odnosih in se otroci skupaj igrajo, mi pa se dobivamo na kavah - zakaj pa ne? Če pa bi to bili odnosi "reda radi", potem pa ne vem, kaj bi storila.

Ampak kot 3. sosedi pa bi mi dol viselo, kaj se dogaja.

Ne vem, očitno so bili obojni čisto zadovoljni. Uni, ki imajo odprto igrišče in igrače gor, kjer se drugi otroci igrajo, tudi če domačih otrok ni, očitno nimajo nič proti, da je tako, sicer bi kaj ukrenili. In očitno sta ti dve sosedi tudi v precej prijateljskih odnosih, sicer si una mamica, katere otrok ni hotel iti z avtomobilčka, gotovo ne bi dovolila reči, da naj ga pospravijo. res pa je, da bi ga lahko vseeno spravila domov, sicer močno deročega in opletajočega, visečega z roke dol, pa vendar.

< Sporočilo je popravil Splišni -- 29.7.2009 19:23:05 >

Ja in?Sem pricakovala glede na dolg post,nekaj res "nevzgojenega" .
Tole se meni zdi popolnoma normalno.Saj so sosedje,otroci se zgleda veckrat skupaj igrajo,vprasala je za sposojo,pripeljala nazaj....kaj ti ne gre v racun?

Meni se tudi ne zdi nič takega. Sicer sama ponavadi poskušam otroka spraviti brez tuje igrače, če drugi potem ponudijo, pa vzamem in prinesem nazaj. Če bi res bila sila, bi tudi jaz vprašala, če posodijo (seveda, če bi jih poznala) in potem vrnila. Da je nekaj časa igrača samevala na cesti, si pa razlagam, da je mogoče mogla dat otroka spat ali postreči kosilo, pa ni mogla takoj teč s kamionom nazaj k sosedi.
Meni se ne zdi mama nič nevzgojena, saj je v bistvu vprašala, sosede očitno ni motilo, da ji je posodila, če pa bi ji ne bilo prav, bi bila sama kriva, ker je imela možnost reči ne. Glede na to, da se tam večkrat zadržujejo tudi drugi otroci, bi sosedje igrače verjetno pospravljali, ko otrok ni doma, če bi jih tako zelo motilo, da jih uporabljajo tudi drugi. Pa tudi drugače mislim, da sosedje niso bili na nevemkakšni izgubi, ker kamiona eno urico ni bilo doma. Drugo bi bilo, če kamiona nebi vrnili ali ga uničili. Tako pa, kot sem že napisala, ne vem zakaj bi bila mama nevzgojena...

Evo, pa ste jo zatrle. 

Ne mama in soseda sta pametno ravnali. Jaz sem se tudi znašla že v obeh situacijah. Pač posodiš igračo za tiste pol ure ali pol dneva.

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

joj,uboga ti takšna malenkost pa takšen halo

Začetek posta je bil tak, da sem smao čakala, kdaj se bo začelo nekaj res "nevzgojnega" s strani te mame. Potem pa tole? Da so si sposodili igračo? Ne vem no, meni ni to nič takega. Še posebej če se z ljudmi poznaš in so te igrače itak skoz vzunaj. če bi bili še drugi otroci zraven, ajd bi rekla, ne, da se bodo oni igrali naprej. Tako pa... No comment.
Aja, v taki situaciji poskušam tamalo prepričat, da igračo pusti, kjer je in ponavadi mi to tudi uspe. Če mi ne bi, bi pa isto naredila kot ta mama.

Glede igrač imam odnos kot v kakšni hipijevski komuni . Vse od vseh, je vljudno, da se vpraša, če se lahko sposodi, je pa tudi vljudno, da se posodi.

Ne vem, kaj je spornega v opisani situaciji.

No dobro, zdaj tako skritizirati je niste rable.
Ne bi mogle preprosto napisati "meni tu ni nič spornega?"

No, da odgovorim.
Ne razumem, zakaj vseskozi pišeš "nemočna" soseda.... ni bila nemočna, ker je imela priložnost reči, da ne, ne dovoli, da se avtek odpelje. Torej je bla vsa "moč" v njenih rokah.
Sicer pa jaz kot mama ne bi niti vprašala, če lahko odpeljeva avto, ker je treba otroku privzgojit in jaz sem mojemu, odnos do lastnih stvari, kot tudi do tujih.
In moj se p rav lepo sprijazni na način : "avto, počakaj me, pridem spet jutri."

Kaj pa v trgovini? Tam pa ne moreš vprašat, če si lahko igračo za pol ure sposodiš, zato da ne bo jok
Temu se pa reče doslednost.
Igrača v trgovini ni moja, kot tudi tista sosedova ne.

No, popljuvajte me

no vidm, da ste me veselo napadle. nekatere prav nesramno. pač. nič zamere, da ne bo pomote. vsak ima pravico do svojega mnenja. 

na vaše reakcije pa naj odgovorim s temle:
ne gre za to, da se obremenjujem s problemi ostalih, ki morda to sploh niso. opisala sem samo situacijo, ki sem jo po naključju opazila in postavila vprašanje, kako bi ve ravnale v taki situaciji. torej, ali bi se potrudile otroka prepričati, da igračo vrne in je ne odpelje domov ali bi raje sosedi rekle naj jo posodi. kaj pa če bi se podobna situacija zgodila v trgovini, kjer se igrače ne da kar  izposoditi in potem vrniti? ali sem torej jasna sedaj. ni mi mar za moje sosede. če pač posojajo igrače in če si jih sposojajo. zanima me le, kako otroku postaviti meje, kdaj si lahko sposodiš in kdaj ne? ker na primer v trgovini bi lahko prišlo do podobne situacije, pa se morda otroku ne bi dalo razložiti, da igrače ne more kar odpeljati. razen seveda, če bi mu jo kupili. ampak vsi si verjetno ne morejo privoščiti dragih nakupov, vsakič ko si to zamisli otrok.

no morda se vam vsa situacija še vedno ne bo zdela sporna. meni pač je. ker menim, da otrok mora ločevati med domačim in tujim. in ne, nič nimam proti, da so otroci socialni in družabni. in to seveda počnejo prek igre. in prav je, da se naučijo deliti ter spoštovati druge in njihove stvari. tudi mi smo se igrali in posojali igračke. ampak nekje pa smo vendarle imeli začrtane meje. pri primeru, ki sem ga opisala, pa sem dobila občutek, da bo otrok vedno dosegel svoje. no jaz se pri mojem tega izogibam. ker čeprav bi mu rada dala ne le cel svet, pač pa kar celo vesolje, vsi vemo, da to ne bo mogoče. in zato se moram pač jaz toliko bolj potrudit, da bo razumel kaj in kdaj sme ter kaj in kdaj ne sme.

no pa me spljuvajte še enkrat