ne ve se še nič, če bo mela stomo stalno, ali ne.
čaka pa jo vsaj še ena operacija, če ne celo več in lep čas hospitalizacije v Ljubljani, veliko stvari še morajo naredit.

_____________________________

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.

V Ljubljani imajo res strokovnjake in kirurge na mestu za te stvari, upam, da bodo znali pomagati tvoji punčki in boste lahko končno zaživeli kot družina! Jaz verjamem, da bo vse v redu! za malo borko!

Mali pikici želim hitro in čim bolj uspešno okrevanje.
Predvsem pa zaupaj zdravnikom in pazi tudi nase. Punčka potrebuje močno mamico in očka, ki ji bosta lahko zelo pomagala k hitrejšemu okrevanju po operaciji!
Mislim na vas!

Boščika mala...pa saj boste tudi to pregurali...vse se bo uredilo, v lj so zelo dobri kirurgi, tako, da verjamem, da bodo lepo poskrbeli za pikico...
 
Držite se....

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

Christiana zate in B.  , za našo borko Klaro Glorio pa na milijone .

cristiana, želim ti,da bi bilo s tvojo punco vse v redu!
tudi pri eni od mojih punc se podobno dogaja, slabo slabo je! ko sva bile me na pediatriji,so ji naredili test za cistično fibrozo, ki pa je bil negativen! sej ne rečem, živa je izredno, razvojno tudi krasno!
ker pa je bila rojena v 36 tednu, smo prvo gosto hrano začele dajat v 5 mesecu in ravno rižolino od milupe, ki ga je imela rada! moj nasvet je le ta,da poskusi z marsičem, nekaj ima ziher rada!


< Sporočilo je popravil soncek.djukelica -- 10.8.2009 16:26:53 >

tudi od mene. So mi kar solze privrele, ko sem prebrala tvojo zgodbo christiana in si sploh ne predstavljam, kako hudo vam je. Ampak naša zmajčica ima zmago že v imenu, zato srčno upam, da se bo vse poštimalo. 

Oj!
Kako se drži mala?
Držim pesti, da bo vse OK!!!

Mala je po vseh padcih in vzponih ok, ampak čaka nas še tretja operacija, še prej pa premestitev v Ljubljano iz pediatrije v mariboru.

_____________________________

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.

Evo, pa se spet javljam...nisem vedela, bi odprla novo temo, ali nadaljujem tu, pa sem se odločila za slednje.
Komaj so težave s hranjenjem malo minile, že se pojavljajo nove.
Naša mala deklica tudi po 12 ur neutolažljivo joka, sicer ima vmes pavze, zaspi za cca 10 min, pa spet začne. Danes je budna že od 4 zjutraj in midva z B. z njo, v celem dnevu je spala mogoče 1 uro. Že kakšna 2 tedna joka in joka, ne da se je potolažit niti z guganjem, z igračami, s kengurujčkanjem, crkljanjem, božanjem, spakovanjem,...iz minute v minuto stopnjuje jok, ko doseže vrhunec pa brca, kraspa, vpije...v glavnem postane prav histerična. Daje znake, da želi dudo, ji dava dudo, notri jo imam kakšno sekundo (takrat je tiho) potem vrže dudo ven in spet v jok in tako v nedogled.
Če jo peljemo na sprehod, redkokdaj spi, po navadi vpije v vozičku, ko pridemo iz sprehoda, pa noče jest, čeprav je ura za hranjenje.
Jutri in naslednjih nekaj dni mora iti B. pomagat nekaj delat prijatelju za cel dan, vsak denar prav pride, jaz pa sem že danes na robu obupa in joka kako bom shajala z malo. Kako jo naj umirim? Je to normalno obnašanje nedonošenih in zahiranih otrok? Pogovarjala sem se z zdravniki, z njeno pediatrinjo, pa nihče ni rekel nič, razen poskušajte jo uspavat, božajte jo, crkljajte jo....pa saj to počnemo, ampak ne pomaga.
Resnično ne vem več kaj naj, vsak dan imam že glavobole, depresivna sem.


_____________________________

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.

Glede na to, da sama nisem imela nedonošenčka ne morem odgovorit ali je to značilnost nedonošenih otrok. Je pa nekaj kar preverjeno drži pa naj se še tako obrabljeno sliši. Otrok čuti mamin nemir in je posledično tudi sam nemiren. Tudi sama sem bila izredno utrujena (rojen je sicer bil ok, vendar je imel 4x zastoj dihanja, ledvička je prenehala delati, oživljali so ga parkrat,........, od 3. dne dalje), še takrat ko je zaspal sem preverjala ali diha. In ker je spal tako da je vmes jamral, si lahko misliš koliko spanja sem spravila dnevno skupaj. Zeloooooo malooooo. In zato pravim, da je preverjeno,ko sem se sama pomirila se je začuda umiril tudi mali, razen 3 ur dnevno, ko je imel krče. Takrat pa se je drl kot bi ga iz kože dajali.
Upam, da se vama poštima.

In še nekaj, sama sem ugotovila, da sva se oba z malim imela bolj, ko sva bila sama. Pa ne me narobe razumet, očka je bil nepogrešljiv, ampak nekako sva se, ko sva bila sama, posvetila samo nama, imela sva svoj ritem, ko je za par minut, sem izkoristila zase,.... tako da tudi sama sem se najprej bala trenutka,ko bova ostala sama, na koncu pa je bilo prav krasno.

lp

Sama imam nedonošenko. Pri nas je bilo tako, da se je zelo nerada nosila, cartala,... rajši je bila v vozičku in sem jo na mestu vozila sem pa tja. Če je bila zelo nemirna sem si jo položila čez ramo in ji pela. Pa magari eno in isto pesem nonstop (to je prišlo v poštev malo pozneje).

Vem, da je težko, razumem tvoj obup, nemoč,.... tudi mene je neštetokrat stiskalo kaj bo, kaj nas čaka. Glej jaz sem si vedno govorila, da s sekiranjem ne morem spremeniti nič. Probaj uživati v danem trenutku, ohrani miren glas, nežno dlan, pogovarjaj se z njo čim bolj mirno, ne obremenjuj se da se ti nabira prah, da je treba likat,.... tu si zdaj za njo.  Jaz sem svojo nemoč dala potem ven zvečer in ponoči. Glede hranjenja nimam recepta. Jaz sem se držala ur in če je jedla je jedla. NIsem dajala nekih vmesnih obrokov in "posladkov". Pa je bljuvavala, zavračala, ....

Kako pa je v naročju drugih? Kako se pa redi?

Držita se. Probajta si malo razdeliti dan, da se vsaj vmes malo odklopi eden ko drugi bedi nad otrokom.

Redi se dobro, ampak so jo operacije malo zavirale, od petka se je zredila za 150g. Je včasih 50, včasih 120, odvisno, poje pač koliko ji je.
Drugi jo kaj dosti niso imeli v naročju, ker smo bili več ali manj po bolnicah, je pa pri meni in pri B. enako, če spi ali je zaspana je ok, če se pa hoče dret se je pa ne da umirit.

_____________________________

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.