cookie-img

Spletno mesto uporablja piškotke

za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

writing-img

RE: fant pričakuje otroka

clock-img

17.07.2009, 18:30

clock-img

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: špelin@

IZVIRNO SPOROČILO: janaana
Sama te vloge mame ne odvračam, se pa bojim, da nebi znala. Konec koncev sem še študentka in bi mi vzelo ogromno časa, je pa vsekakor otrok na prvem mestu. S fantom sva se že večkrat o tem pogovorila in mi je hvaležen, da sem pripravljena ostati z njim kljub temu. Punca, ki je noseča je namreč precej nerazgledana in še tipično najstniška, želi se zabavati. Tako se je po eni od zabav ''po nesreči'' zgodil tudi tale otrok. Fantu smo zdaj vsi pripravljeni pomagati, tako moja, kot njegova družina. Bomo pač stopili skupaj. Ne vem pa, ali je otroka že od začetka boljše vzgajati tako, da jasno ve, da pač nisem mama. Saj enkrat bo tako ali tako dojel, čeprav verjetno zanj ni pomembno, kdo opravlja to vlogo.


Očitno je tak tudi tvoj fant (otroka si punca po nesreči ni naredila sama), zato bi jo na tvojem mestu po krepkem premisleku in pogovoru s prijatelji, ki bi mi "nastavili ogledalo", da bi lažje presodila situacijo, verjetno ucvrla, čeprav bi se mi zraven lomilo srce. Ampak moraš imeti v prvi vrsti rada samo sebe.



Se podpisem.

clock-img

17.07.2009, 18:49

clock-img

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: janaana

Pozdravljeni!

Sem 19-letno dekle, ki je pred pol leta spoznalo krasnega fanta. Razumeva se in imava zelo iskreno zvezo, stvar pa je v tem, da njegova bivša punca z njim pričakuje otroka. Ona si otroka ne želi in je hotela splaviti, pa jo je moj fant prepričal, da naj tega ne stori zato sta se dogovorila, da bo za otroka skrbel on, saj se ona odreka skrbništvu. Stvar je v tem, da sama ne vem kaj naj si mislim o položaju, v katerem sem. Otrok bo zagotovo velika obveznost in finančno breme in fantu želim stati ob strani, ne vem pa, kako se bo zaradi tega spremenil najin odnos. Manj bo brezskrbnosti in zgolj ''sprehodov'' in poletnih avantur, saj bo tu vedno nekdo, ki bo moral z nama. Bojim se, da bi se zato preveč odtujila ali pa, da me otrok ne bo sprejel. Zanima me ali ima katera od vas tudi podobnoizkušnjo in kako ste se s tem soočale? Kaj mi svetujete v obnašanju do otroka? Ali naj igram ''nadomestno mamo'' ali naj igram sgolj prijateljico? Za vsak nasvet vam bom zelo hvaležna.

Lep pozdrav

Jana



Predn bo ona rodila, je še kar nekaj cajta do tja. Do takrat se lahk marsikaj spremeni. Moj mnenje je, da so po pol leta v nekem odnosu še vedno prisotni tisti hormoni, ki govorijo o zaljubljenosti, kjer neke trdne trdne razumne ljubezni še ni. Ko prehodiš tisto stopnico "slepe" zaljubljenosti in ko padeš na realna tla, šele takrat tud partnerja vidiš z realnimi očmi - s pomanjkljivostmi in napakami. Če si pripravljen vse vzet v zakup, pol greš lahk dalje. Zelo si še mlada. Moja nečakinja je začela hoditi s fantom pri 17 in sta bila skupaj 7 let. On je bil dve leti starejši od nje. Vsi, z njima vred, sta bila prepričana, da bo tud ohcet. Pa se je v trenutku vse obrnilo. Dečko, ga je po 7 letih nekam namočil in je šlo vse k vragu. Ok, tu je trajalo 7 let, da je šlo potem v maloro. Imaš še čas, da predihaš zadevo, da premisliš s trezno glavo - razumom kako in kaj. Ker do takrat, ko bo privekal na svet, se ti lahko npr. še najmanj trikrat obrne situacija.
Če si pa odločena, da boš otroka sprejela, ko bo enkrat privekal na svet, pa tu po mojem mnenju sploh ni dileme - mama ali prijateljica. Otrok bo potreboval v prvi vrsti mamo, nato še prijateljico.
Dobro premisli. Ne odločaj se prehitro, ker te morda dajejo hormoni. Pol letno obdobje zvezi ni niti tako dolgo. Takrat tudi nekako niti ne vidiš vseh stvari jasno kot bi moral.
Če je otrok še nerojen, kot praviš, drugega kot to, če te bo vsak dan videval in ko se boš ukvarjala z njim ne bo videl pred sabo kot mamo, razen, če ga boste učil, da to ni mama, ampak "teta". Otrok bližnje ljudi začne odklanjati kasneje, ko si že nabere kake izkušnje, tako s starši kot z okoljem.
Dejstvo pa je, da se odnos bo spremenil, saj navsezadnje bo prišlo v življenje novo bitje. Ni pa nujno, da se bo spremenila tudi vajina ljubezen drug do drugega.

Kot je napisala ena Špelin, po mojem bi jo tud sama ucvrla pri 19. Vprašaj se, če bi bila pripravljena biti sama pri teh letih mama svojemu otroku ali bi raje, če imaš možnost, vzela zaščito, da ne bi prišlo do nenačrtovane nosečnosti. Če si boš tu iskreno odgovorila, boš tudi mal bolje poznala odgovor glede otroka, ki ni tvoj in ki je nastal po neumnosti, ker so pozabili vzeti zaščito.

Srečno.

< Sporočilo je popravil Repka -- 17.7.2009 18:53:38 >

clock-img

17.07.2009, 21:07

clock-img

Paštetka

pencil-img

7346

jaz pri 19., da imam fanta, ki pričakuje otroka.... NI šans...

Sori, ampak jaz ziher se ne bi odločila, da bi pri 19. letih igrala nadomestno mamo.

Je.bi ga. Ljubezen boli, pa četudi bi ga še tako ljubila, ne bi mogla biti pri 19. z njim. Ok, da imaš 30 let in si že dala nekaj v življenju skoz. ampak pri 19., ko ti leži še vse pred nogami in ko si v bistvu začenš risati svoje življenje....

Tam od 19. leta nekje je zelo pomembno kako se bo človek odločal. Pri teh letih so eni najpomembnejših korakov v življenju.

Jaz bi rekla: uživaj zdaj. Jaz bi ziher, ker kot sem rekla, pri 19. letih niti pod razno ne bi imela fanta, ki pričakuje otroka, pa naj se sliši še tako grdo.

Uf... koliko časa še imaš, da si najdeš drugo ljubezen, pa mogoče še tretjouser posted image .


< Sporočilo je popravil Paštetka -- 17.7.2009 21:08:35 >


_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html


clock-img

17.07.2009, 21:26

clock-img

BabyKitty

pencil-img

2168

Poglej... Sama sem le 2 leti starejša od tebe in te razumem kako se počutiš. Mislim, da moraš najprej sama pri sebi premisliti 1. ali imaš tega fanta res rada, ne govorim o zaljubljenosti ampak govorim o navezanosti, si predstavljaš vaju čez 30 let, vidiš njegove napake ipd. 2. pomisli kaj bo to pomenilo, ko boš hotela sama imeti otroke... namreč nemalo je primerov ko potem starejši, "tuj" otrok doživlja krize ker se ob rojstvu novega počuti zavrženega, manj vrednega ipd. je pa na žalost tudi logično, da imaš svojega otroka skoraj raje, ker je le rastel  v tebi 9 mesecev, 3. zelo verjetno boš potem morala gledati bivšo od svojega dragega celo življenje, če ne drugega ob praznikih in seveda vsak dan v otroku.

Je pa tukaj še vedno en velik ? če se bo otroku dejansko odrekla.

Moje mnenje je da tvoja starost tukaj ni pomembna, prav tako boš lahko dobra mama, če si boš tega želela, če pa to delaš samo zato, da bi obdržala fanta, pa se raje ne muči, ker te bo strlo. Če si otroka zdajle ne želiš, se raje umakni in žuraj, dobrih fantov je še kar nekaj...

clock-img

17.07.2009, 21:40

clock-img

Oceania

pencil-img

762


IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Birdkiller? user posted image Kaj imaš pa ti proti tičem? user posted image



Pravzaprav je to predolga zgodba...

clock-img

17.07.2009, 22:10

clock-img

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

Tam od 19. leta nekje je zelo pomembno kako se bo človek odločal. Pri teh letih so eni najpomembnejših korakov v življenju.



ja, se strinjam.

clock-img

17.07.2009, 22:43

clock-img

Ribica **

pencil-img

3128

No ja, moja situacija ni nic kaj dosti podobna, edino v tem, da ne maram zurat oz. da nikoli kaj dosti nisem, in da ima moj fant otroka. Skupaj sva pa ze skoraj 4 leta, pa imam zdaj 20,5 let, potem pa racunajte; otroka je imel pa ze prej  user posted image

Vec sem ti pa na mail odgovorila. Meni se zdi, da se bo ta punca se premislila, ko bo rodila .. ce se ne bo, je pa treba cimprej pravno-formalno dolocit zadeve (ce se to pri nas sploh da oz. vprasanje s kako hitrostjo).

Sicer pa (pridno) studiram in nimam se zelja po svojih otrocih, dokler ne dostudiram in najdem sluzbe.

< Sporočilo je popravil Ribica RR -- 17.7.2009 22:44:59 >

clock-img

18.07.2009, 12:42

clock-img

janaana

pencil-img

4

najlepša hvala vsem za odgovore

mislim, da je možno predvsem, da se punca premisli čez nekaj let in začne takrat zahtevati nazaj otroka, ko bo nekoliko bolj odrasla, menim, da ji bo precej žal

clock-img

18.07.2009, 19:38

clock-img

Bambi D

pencil-img

154


Kako ste to mislili konkretno izpeljati? Torej, ko bo ta punca rodila, bo kar direktno po porodu predala otroka vama?
To ni tako enostavno, kot se sliši. Dojenček rabi mamico, dejta se s fantom potrudit in punci dopovedat, da naj vsaj poskusi bit mama.
Če pa prav ne bo hotela, pa se ne ubadajta s tem, kdaj in kako mu povedat, da nisi njegova mama, kvečjemu se potrudita mu nuditi vso ljubezen in negovanje, ki ga lahko.
Kar na jok mi gre, da ima bogo bitjece takšno nesrečo, še preden je prišlo na svet! user posted image

clock-img

19.07.2009, 09:19

clock-img

Teya*D.

pencil-img

391

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  




Vse lepo in prav....Vendar mislim da nismo vsi takšni. Jaz imam danes pri svojih 22-letih 2 otroka. Ni mi žal in nikoli nisem niti razmišljala da bi mi bilo. Prav nasprotno, vse bi ponovila še enkrat.  Nekateri pač znamo pri 19-letih sprejeti marsikatero veliko odgovornost in smo pri teh letih zreli bolj kot ena 30-letnica, ki prvič rodi ( nimam namena, da bi žalila ali karkoli ), ker vem za marsikateri primer, ko so starejše mamice nerodne in sploh ne vedo kako se poprijeti z nekatrimi stvarmi kar se novorojenca tiče. Zame ni bil 'life' to, da greš ven, se ga napiješ in se zjutraj zbudiš, po možnosti z zbrisanim spominom... Urnik imamo tak, da imam čas tudi sama zase... Pride kak vikend, ko se gre ven s prijateljicami, popoldnevi so tudi zapolnjeni s sprehodi in kakšno pijačko.... Pri tem pa otroci ne trpijo in niso za nič prikrajšani.
Kar se pa tiče te mamice, ki bo rodila in otroka pustila.... Tu se strinjam z ostalimi, ker ne verjamem, da bi ga kar tako dala od sebe, zame je bilo rojstvo nekaj najlepšega na svetu.

Janaana odločit se seveda moraš sama. Imeti svojega otroka in imeti otroka po partnerjevi strani, bi rekla da je razlika. Vendar imajo ta majhna bitjeca nekaj v sebi in na sebi, da te v celoti prevzamejo.
Skrb za otroka je po svoje težka in naporna, po drugi strani ko pa vidiš kako raste, ko se vsak dan nekaj nauči ti je poplačano.
Neprespane noči, hranjenje, previjanje, tudi ko je otrok bolan moraš bit ob njem... Vse to je del tega.
Vseeno pa lahko vse mamice verjetno potrdijo, da je otrok najdragocenejši biser v življenju.

clock-img

19.07.2009, 12:18

clock-img

Paštetka

pencil-img

7346

IZVIRNO SPOROČILO: Teya*D.

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  




Vse lepo in prav....Vendar mislim da nismo vsi takšni. Jaz imam danes pri svojih 22-letih 2 otroka. Ni mi žal in nikoli nisem niti razmišljala da bi mi bilo. Prav nasprotno, vse bi ponovila še enkrat.  Nekateri pač znamo pri 19-letih sprejeti marsikatero veliko odgovornost in smo pri teh letih zreli bolj kot ena 30-letnica, ki prvič rodi ( nimam namena, da bi žalila ali karkoli ), ker vem za marsikateri primer, ko so starejše mamice nerodne in sploh ne vedo kako se poprijeti z nekatrimi stvarmi kar se novorojenca tiče. Zame ni bil 'life' to, da greš ven, se ga napiješ in se zjutraj zbudiš, po možnosti z zbrisanim spominom... Urnik imamo tak, da imam čas tudi sama zase... Pride kak vikend, ko se gre ven s prijateljicami, popoldnevi so tudi zapolnjeni s sprehodi in kakšno pijačko.... Pri tem pa otroci ne trpijo in niso za nič prikrajšani.
Kar se pa tiče te mamice, ki bo rodila in otroka pustila.... Tu se strinjam z ostalimi, ker ne verjamem, da bi ga kar tako dala od sebe, zame je bilo rojstvo nekaj najlepšega na svetu.

Janaana odločit se seveda moraš sama. Imeti svojega otroka in imeti otroka po partnerjevi strani, bi rekla da je razlika. Vendar imajo ta majhna bitjeca nekaj v sebi in na sebi, da te v celoti prevzamejo.
Skrb za otroka je po svoje težka in naporna, po drugi strani ko pa vidiš kako raste, ko se vsak dan nekaj nauči ti je poplačano.
Neprespane noči, hranjenje, previjanje, tudi ko je otrok bolan moraš bit ob njem... Vse to je del tega.
Vseeno pa lahko vse mamice verjetno potrdijo, da je otrok najdragocenejši biser v življenju.



Teja tukaj ni govora o odgovornosti 19-letnice  ali 30 letnice. Sploh ni govora o odgovornosti. NIkjer ni rečeno, da 19-letnica ne bi mogla biti dobra mama ali sabša od 30 - letnice.

Glede na fiziologija telesa je biti najprimerneje mama nekje od 18-23. leta, ker fizično lažje vse skupaj prenaša telo.

Če pa gledaš s socialnega vidika, pa verjami, da je dosti lažje, če se v mladosti znoriš, nekje do 26. leta delaš na sebi, se izopolnjuješ, slediš svojim ciljem v življenju, si pripravljaš posteljo, uživaš, da boš lahko potem čim lažje spal tekom življenja. 

Pa ne zdaj spet razlagati kako lahko nekdo uživa tudi z dvema otrokoma pri 22. letih. Verjamem, da lahko, ampak vsi nimajo postlano že pri 22. letih. Tudi jaz bi lahko komot imela pri 19. letu otroka. Ampak, če zdaj pomislim nazaj, si rečem hvala bogu, da ga še nisem imela, da sem lahko marsikaj prej dala skoz in ustvarila kar pač sem. Ja, res, je da otrok rabi ljubezen, ampak iz same ljubezni se ne da živeti. Kdor v to verjame se prekleto moti.  






_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html


clock-img

19.07.2009, 12:40

clock-img

botrca

pencil-img

14679

Jaz pri teh letih sigurno nebi hotela imeti otroka, ti se pa zamisli sama nad sabo in se sama odloči.
Moj nasvet: posveti se študiju, iskanju službe (ko bo čas za to), uživaj življenje...da ti ne bo potem žal.
Po mojem sta premalo skupaj, da bi zdaj ti igrala vlogo mame in kaj če je ta fant tudi tako neizživljen kot njegova "bivša punca". Lahko jo je sram, da se že zdaj odpoveduje otroku...

Pa vso srečo user posted image

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

clock-img

19.07.2009, 13:15

clock-img

botrca

pencil-img

14679

Ali pa:če je fant odločen da bo skrbel za otroka ni rečeno da boš ti takojv vlogi nadomestne mame. Če ne živita skupaj, hodi prvo na občasne obiske, navajaj se še ko bo mala še dojenček...s časoma boš sama videla ali si za tako življenje in ali je to to kar si želiš počet.

Kaj pa na vse to tvoj fant pravi? Te želi poleg?

< Sporočilo je popravil botrca -- 19.7.2009 13:17:24 >


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

clock-img

19.07.2009, 18:11

clock-img

Bambi D

pencil-img

154


IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

IZVIRNO SPOROČILO: Teya*D.

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  




Vse lepo in prav....Vendar mislim da nismo vsi takšni. Jaz imam danes pri svojih 22-letih 2 otroka. Ni mi žal in nikoli nisem niti razmišljala da bi mi bilo. Prav nasprotno, vse bi ponovila še enkrat.  Nekateri pač znamo pri 19-letih sprejeti marsikatero veliko odgovornost in smo pri teh letih zreli bolj kot ena 30-letnica, ki prvič rodi ( nimam namena, da bi žalila ali karkoli ), ker vem za marsikateri primer, ko so starejše mamice nerodne in sploh ne vedo kako se poprijeti z nekatrimi stvarmi kar se novorojenca tiče. Zame ni bil 'life' to, da greš ven, se ga napiješ in se zjutraj zbudiš, po možnosti z zbrisanim spominom... Urnik imamo tak, da imam čas tudi sama zase... Pride kak vikend, ko se gre ven s prijateljicami, popoldnevi so tudi zapolnjeni s sprehodi in kakšno pijačko.... Pri tem pa otroci ne trpijo in niso za nič prikrajšani.
Kar se pa tiče te mamice, ki bo rodila in otroka pustila.... Tu se strinjam z ostalimi, ker ne verjamem, da bi ga kar tako dala od sebe, zame je bilo rojstvo nekaj najlepšega na svetu.

Janaana odločit se seveda moraš sama. Imeti svojega otroka in imeti otroka po partnerjevi strani, bi rekla da je razlika. Vendar imajo ta majhna bitjeca nekaj v sebi in na sebi, da te v celoti prevzamejo.
Skrb za otroka je po svoje težka in naporna, po drugi strani ko pa vidiš kako raste, ko se vsak dan nekaj nauči ti je poplačano.
Neprespane noči, hranjenje, previjanje, tudi ko je otrok bolan moraš bit ob njem... Vse to je del tega.
Vseeno pa lahko vse mamice verjetno potrdijo, da je otrok najdragocenejši biser v življenju.



Teja tukaj ni govora o odgovornosti 19-letnice  ali 30 letnice. Sploh ni govora o odgovornosti. NIkjer ni rečeno, da 19-letnica ne bi mogla biti dobra mama ali sabša od 30 - letnice.

Glede na fiziologija telesa je biti najprimerneje mama nekje od 18-23. leta, ker fizično lažje vse skupaj prenaša telo.

Če pa gledaš s socialnega vidika, pa verjami, da je dosti lažje, če se v mladosti znoriš, nekje do 26. leta delaš na sebi, se izopolnjuješ, slediš svojim ciljem v življenju, si pripravljaš posteljo, uživaš, da boš lahko potem čim lažje spal tekom življenja. 

Pa ne zdaj spet razlagati kako lahko nekdo uživa tudi z dvema otrokoma pri 22. letih. Verjamem, da lahko, ampak vsi nimajo postlano že pri 22. letih. Tudi jaz bi lahko komot imela pri 19. letu otroka. Ampak, če zdaj pomislim nazaj, si rečem hvala bogu, da ga še nisem imela, da sem lahko marsikaj prej dala skoz in ustvarila kar pač sem. Ja, res, je da otrok rabi ljubezen, ampak iz same ljubezni se ne da živeti. Kdor v to verjame se prekleto moti.  







Se popolnoma strinjam.

clock-img

19.07.2009, 21:45

clock-img

Anonimen

Nevem no malo je čudno vse skupaj,ko praviš,da vidva ne bosta več sama,da si želiš dalje biti samo z njim ne bosta mogla it na sprehod sama pa še kam potem praviš,da tale punca tudi noče otroka,ker bi rada laufala okoli....nevem no.
Prvo se vprašaj ali želiš bit sploh z njim?Ali ga imaš dovolj rada tako močno,da bi sprejela njegovega otroka ga vzljubila?
Da neboš slučajno za dve tri leta rekla jaz pa nisem za takle zadeve in ju zapustila,ko se bo otrok navezal nate.Veš kak šok bo tole zanj čeprav nisi njegova mama pa vseeno.
Raje stokrat premisli in šele potem naredi korak naprej.
Vem zakomplicirana situacija pa vseeno.

Zadnji članki

article-img

DARILNI PAKETI

article-img

Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.

Klikni in izberi svoj darilni paket!

Darilni paketi - Prijava Nosečka
Darilni paketi - Prijava Novorojenček, dojenček
Darilni paketi - Malček (od 1 do 3 let)
Darilni
Darilni paketi - Želiva si otroka
Darilni paketi - Ženska sem