Najaa, danes sem dobila knjigo Vaš nedonošeček. Sem poklicala v Ljubljano in so bili tako prijazni, da so mi jo poslali. Res fajn knjiga.
Sicer pa je danes bila Gaja na 90% kisiku, dr. pravi, da niha med 80 in 100%. Dobra novica je da lepo prebavlja moje mleko in ji ga dajejo že 7 ml (to je moja punca, bravo). Postavili so ji diagnozo bronhopulmonalna displazija (BPD), kar po domače pomeni kronična pljučna bolezen. Pri tej bolezni je zelo pomembno, da se otrok čimmprej fizično okrepi, s tem tudi pljučka, zato sem tako vesela, da lepo napreduje z količino mleka.
Zoja pa ima sicer še vedno raspirator, vendar diha sama!!! Ji je le v pomoč, v kolikor se utrudi. Res dobra novica. Po enem tednu slabih novic, so te pravi balzam za mene.
Kar se pa tiče obsojanja sebe, pa je tako, vem da je to početje neproduktivno in uničujoče, vendar se tako potihoma prikrade v moje misli, da sploh ne vem kdaj, ko že ni prepozno. Sej se poskušam tega izogibat in štartat od "danes" in ne mislit, kaj bo v prihodnje in kaj bi lahko bilo drugače, če bi...., ampak včasih ne gre. In jaz sem mama odgovorna za svoje otroke in če gre kaj narobe, kdo je kriv če ne mama?
Prisežem, da se bom potrudila po svojih najboljših močeh, da jima omogočim čimlepše življenje, čeprav je začetek daleč od tega, kar sem si želela za njiju.
Lubice moje rada vas imam vse tri, do lune in nazaj, do sončka in nazaj, do zvezdic in nazaj, vas rada imam.