Ku, ku pa smo že v letu 2011 .

Vsem hvala za dobre želje v tem letu, če bo vsaj pol toliko zdravja, kot ste nam ga zaželele bo super.
Kaj naj rečem? Praznike smo lepo preživeli , končno vsi skupaj , meni se je želja izpolnila, za ostale tri pa sem tudi poskrbela, da so bile želje izpolnjene. Gaja se drži odlično, pravzaprav nihče od nas ni bolan in upam, da tako tudi ostane. Jezijo jo zobki, vse kar pride pod prstke gre v usta , ampak to je pa tudi vse. Sicer pa je takšno zadovljno nezahtevno dete. Pridno telovadiva, tudi z fizioterapevtko se lepo razume in sodeluje z njo. Ne morem verjet. Sva se prejšnjič pogovarjale, da je že kar nekaj napredka in da je res zelo pridna, da ob njej kar pozabi gledati na uro . Tudi midve delava, vendar ne 1h na dan, ampak čez ves dan, skozi igro, nego, .... in baje ja tako tudi najboljše.

Drugače pa ima jutri že drugi pregled v bolnici. Vam ne morem povedati, kako je fajn, ko greva samo tja na pregled potem pa domov. Čist, čist, čist drugače, kot da prideš tja z bolnim otrokom. Prejšnjič je bilo super, vsi dobre volje, nasmejani, veseli da se spet vidimo, sploh v takšnih okoliščinah. Res sem bila vesela, da sem jih spet videla. Se človek navadi v 17 mesecih. Tudi jutri komaj čakam, da jih ponovno pozdravim, sestre, fizioterapvetko in predvsem "našo" dr. Kaničevo, ki ji bom nezimerno hvaležna - vedno. Tudi sedaj, mi veliko pomaga pri vsem. Za vsako "figo", ki si jo hočeš uredit, rabiš mnenje specialista in kdo Gajo najbolj pozna? Tako, da sem ji res iz srca hvaležna za vse kar je naredila za Gajo in kar dela še sedaj, ko je Gaja že domači oskrbi.

Torej "naša" Gaja ima že 75cm in je težka 8330g, je že oreng babuška , je že tudi vse, sicer brez soli in z manj kalicija, ampak zmaže vse kar skuham . Pravi užitek jo je gledati kako je. Sedaj nastaja težava, ker mi jemlje žlico iz rok, potem pa veste kje se hrana vse znajde . Zadnjič si je žlico potisnila predaleč v ust, potem pa . Ja kaj češ na napakah se učimo.

Kaj se tiče sanacije plazu pa sem jezna kot . Jaz sem človek, ki svoje dela opravlja tako kot se mora in me res razjezijo ljudje, ki pa tega ne počno. Že cel december pod nami stojijo stroji in ne delajo nič. Najprej je bil sneg, potem premrzlo, potem so pa nekaj strojev odpeljali. Kam in zakaj? Če ne morejo nič delat. Potem so bili lepi dnevi z +, pa nič. Sedaj tudi nič. Pa kličem na Urad za komunalo, pristojnega za sanacijo ne dobim, kličem šefa, ki pravi, da bo preveril, kličem čez 14 ista zgodba. Uffffffff. Nič počakala bom še par dni, potem pa se bom spet obrnila na župana. Pa mi je ful bed, ker on se je držal obljube, tile pa kr neki. Ampak kaj naj? Pa je sedaj še bolj razkopano, kot je bilo in se bojim spomladi in deževja.

Nič babike moje, držite pesti, da jutri v bolnici dobro opravimo in ne prinesemo česa domov (vidim po dnevniku, da razsaja gripa ).

Hvala vam za pestke, dobre in pozitivne misli, pikepoke in še roj česa drugega, vidite, da pomaga  .

Če pa je katera na fb, pa me lahko komot klikne.

Iiiiiiiiiiii kako je lepo brati pozitivne novičke o (tudi malo naši) Gaji in to že kar nekaj časa zapored. BRAVO, BRAVO, SAMO TAKO NAPREJ!!!!  Se mi samo smeji, ko vidim kakšna dobro volja in pozitivna energija veje iz tvojega sporočila in je dan kljub dežju takoj lepši

Upam, da sta tudi včeraj na pregledu v bolnišnici zopet slišale samo lepe novičke in da je bila Gaja deležna takšnega sprejema kot si ga velika borka zasluži  Glede plazu pa držim pesti, da se bo tudi kmalu začelo zopet odvijati, na tvojem mestu bi bila jaz bolj  sitna in bi jim bolj grenila življenje s telefonskimi klici in urgencami, običajno to pri teh javnih službah kjer  ljudje nimajo ravno volje, da bi se stvari hitro uredile, pomaga....

Imejte se še naprej skrajno lepo, vsem skupaj pošiljam veliko pozitivnih misli, Gaji in mali Miss pa še koš poljubčkov in toplih objemčkov. Mimogrede, kako pa je kaj z malo Miss, še vedno tako lepo skrbi za sestrico?

Banga, pregled lepo uspel, rezultati preiskav vredu. Je pa včeraj začela malce jokcat, pa ponoči je tudi kar jokala, kar je bilo prvič od kar je doma. Apetit je slabši, bolj je pospana. Malce me skrbi in upam, da nismo kaj prinesli iz bolnice. Eint je namreč polna raznih kapljičnih okužb. Sicer smo vsi zelo pazili, ampak nikoli ne veš. Lahko pa je njeno nerazpoloženje posledica cepljenja, ki je bilo do sedej sicer bp, ampak nikoli ne veš. Sestra je rekla, da zna to cepivo proti pnevomkokom nagajat. Bomo videli. Držim pesti, da bo današnja noč boljša.

Ja Mala miss, moja zlata deklica. Je bila zadnjič na eni prireditvi, kjer so delali te živalce iz balonov in vsak je dobil eno. Ko je prišla na vrsto je rekla, da bi imela še za sestrico, pa ji možak pove, da naj pride sestrica sama ponj, pa pravi, da ne more ker je bolna. In ji reče, da sedaj dobi vsak enega in da mora še enkrat v vrsto, da dobi še drug balon. In je šla in čakala pol ure, da je Gaji lahko prinesla domov kužka. Tako jo imam rada, da to sploh ne morem opisat. Imam dva čudovita otroka in neizmerno sem hvaležna zanju.

Ker je vreme zunaj bolj žalostno vam pošiljam enega sončka .

Zdaj pa gremo gnjavit pristojne ,


< Sporočilo je popravil Rubin. -- 12.1.2011 11:01:46 >

Zelo sem vesela, da ste vsi skupaj doma, da se imate lepo, da Gaja lepo napreduje. En koš  za Gajino zdravje, da je mogoče samo reakcija na cepljenje, ki bo hitro prešla in da ni staknila kakšne viroze. Je pa zelo veliko viroz okrog in okrog .
Ko sem pa prebrala o "požrtvovalnosti" male Miss, sem pa dobila kar solzne oči. Neverjetno koliko premorejo otroci nesebične ljubezni in kaj vse pripravljeni storiti za svoje bratce oz sestrice. Vidim doma pri naših dveh fantih .

VSE DOBRO IN SREČNO ŠE NAPREJ

Rubin, me veseli za Gajo in seveda malo miss, sem tudi jaz dobila solzne oči (pa sem si že stokrat rekla, da ne bom šla brat te teme v službi ). Nekaj me pa vseeno zanima, če ti ni odveč pisat o tem-kakor vem, je gaja na respiratorju (al je inhalator?), kako greste potem na sprehod itd.? Se to vse zraven nese ali...? Pa v avtu? Nimam nobenih izkušenj s tem, pa si kar težko predstavljam, kako poteka življenje s tem...kako je pa kaj s telesnim napredkom? Mislim glede sedenja itd...

Za vaje se pa strinjam, da je najbolje početi to čez cel dan, sploh čez igro...naš je bil tudi malček hipertoničen na eni strani pa z ekstenzijskim refleksom in najlažje je osvajal nove vaje skozi igro.

Alex res je ponavadi tako, če le starši ga kje ne biksnemo .

PapuaNG, kaj naj rečem, lagala bi če bi rekla, da ni težko - je. In včasih imam teh kablov, cevi že poln kufer, sploh če je bila bolj slaba noč , ampak po drugi strani sem pa vesela, da zadeva sploh obstaja (obstaja pa dobrih 6 let), ker bi Gaja bila drugače v bolnišnici, dokler zadev ne bi več potrebovala. Kot pa vidiš, gre pri njej vse zelo pooooooooooočaaaaaaaaaaasi in si raje sploh ne predstavljam, da bi morala biti not še par let.

Respirator je velik, kot kak star videorekorder, zaprosila sem za prenosno torbo, ki so mi jo tudi odobrili, tako da lahko aparat, obesim na držalo vozička, ker rabi še kisik, pretočim iz velike jeklenke v malo in še to dam v torbo, ki jo prav tako obesim na držalo. Zraven rabi še oxysimeter, ki ga dam v predal pod voziček. Hb, pa da se Gaja na aspirira veliko, ker potem bi pa rabila še aspirator, ki pa bi ga dala, ne vem? držala v roki. Ker le-ta pa nima torbe, je pa kar ogromna zadeva, ne tako lahka. In s to bojno opremo gremo ven. Voziček z Gajo vred je verjetn težek 50 kg, še dobro da jo vozim samo po ravnem . Ne pri nas ni enostavno iti malo na zrak, je prava strategija .
Z avtom se pa ne vozimo, ker nikoli ne veš, do česa lahko pride in preden imaš vse pri roki, je lahko že prepozno. Hodiva samo na redne mesečne preglede z reševalnim vozilom.

Kaj se tiče telesnega napredka, kaj naj rečem: vse gre zelooooo poooočaaaaasiiiiii, ampak sem tega že (skoraj) navajena. Samostojno še ne sedi, se niti ne prevali na trebuh, z malo pomoči gre, sama pa še ne. Je pa kanila velika ovira, saj štrli iz vratu, na njej je nataknjena cev in ko se Gaja obrne jo to tišči in seveda ni navdušena, tako da v to smer ni motivirana.
Sem se pogovarjala z fizioterapevtko in je rekla, da pri otroko brez pp, lahko malce pospešiš razvoj, ker je večja motivacija, ampak če fizično nekatere stvari ne zmore, tudi z vajami ne dosežeš nič. Pri Gaji spoloh nič ne gre na silo, samo toliko kot ona dopušča. Zato se midve "igrava", ko njej je oz. ko je razpoložena, ker takrat je tudi največji učinek. Je in bo ogromno dela, da bomo prišli na zeleno vejo, če sploh bomo. Ker ni nobene garancije.
Sem pa zelo zadovoljna z socialnim razvojem, ki pa je resnično viden, če delam primerjavo z bolnico. Je bila tam veliko bolj apatična. Sicer pa se spoloh ne čudim. Če samo pomisliš, kako pomembno je prvo leto življenja pri malčku, pa če pomisliš, da je Gaja preživela skoraj leto in pol med 4 belimi stenami, vsak dan ista rutina, nobenih dražljajev, stimulacije, motivacije, vedno isti obrazi, prostor, ..... . Vse kar ima otrok doma, brez posebnega truda, lahko upam samo na najboljše.
Ampak veš kaj, mogoče se čudno sliši, ampak jaz se s tem sploh ne obremenjujem. V življenju ni nobne garancije, to mi je povedala dr. Kanič prve dni, po njunem rojstvu. Je rekla: vem da si želite, da vam rečem, da bo vse vredu, ampak tudi za Laro vam nihče tega ne more garantirati. Takrat sem se zamislila in v bistvu ima prav. Sekirat se na daljši rok, je čista zguba časa in energije, kdo mi pa lahko zagotovi, da bom še jaz jutri tu? Nihče. Zato uživam v današnjem dnevu, uri, minuti.

Upam, da te nisem preveč zamorila, ampak ko te življenje tako preizkuša, kot mene, začneš razmišljati drugače od večine ljudi. In ti naenkrat ni več pomembno, če je vsak las na svojem mestu, če je zvečer vsa posoda pomita, če res na tv ni nobenega prahu, če bo jutri ..... .

Pupe moje rada vas imam - vse.

No, jaz sem se tudi zjokala od ganjenosti, ko sem prebrala kako je požrtvovalna in skrbna mala Miss, en velik objem ji pošiljam Deklica z zlatim srčkom je  Gaji pa pošiljam cel roj  in držim pesti, da je njeno trenutno počutje samo reakcija na cepljenje. Ko sem pa prebrala tvoj drugi post, sem imela pa zopet solzne oči in ni besed s katerimi bi lahko opisala kako te občudujem. Lahko rečem samo to, ČUDOVITA MAMA SI, očitno je mala Miss tega zlatega srčka podedovala po tebi.  
Mislim na vas vse

saj sploh ne vem kaj naj napišem... kar ne najdem pravih besed...ganjena sem ob prebiranju tvojih postov rubin. Kot ostale punce, te tudi jaz občudujem, neverjetna ženska in mama si!!!!!
mala miss je pa tudi tak cukrček res ima veliko srce.... in tudi meni se orosijo oči, ko berem, kar pišeš o njej...

za Gajo....

Vse dobro vam želim!!!!!

Sedaj mi bo pa nerodno . Sem sigurna, da ste vse najboljše mamice svojim otrokom in se trudite po svojih močeh. Smo pa vsi samo ljudje in delamo tudi napake, ampak nenamerne in ko se jih zavemo, jih popravimo. Tudi pri nas se zgodi, da kdaj kdo vstane z levo nogo, ampak potem znamo lepe dneve še bolj ceniti, a ne? Ja zelo sem ponosna na mojo Malo miss, veliko bolj, kot če bi znala že angleško, ali pa računat ipd. So mi te srčne stvari veliko bolj pomembne od vsakega znanja. Nimam glih navade je veliko hvalit drugim, zato pa vedno njej povem kako sem ponosna nanjo. Se mi zdi, da pohvala veliko bolj zaleže, kot graja, za to je le te pri naši hiši veliko več kot slednje. In tudi pri Gaji že opažam, ko jo pohvalim, da ji dobro dene .
Danes je bila Gaja že boljše volje, ni še tista "stara" Gaja, ampak gre na bolje, bomo videli kaj bo noč prinesla. Mogoče je res cepljenje krivo, ker hb nima vročine, z noska ji tudi ne teče, razen joka in neraspoloženosti ni nobenih simptomov. Ja pa zobki jo tudi že nekaj časa jezijo.

Lahko pa povem, da je gnjavljenje zaleglo in nas je danes celo odgovoren za plaz poklical, zgleda da ga je šef malce podrmal, in naj bi jutri nadaljevali z sanacijo. Bomo videli, tukaj sem kar skeptična.
Mi pa gnjavljenje ni pisano na kožo in mi gre res težko od rok, ampak moram se pobrigati za svojo družino, da bo na varnem.

Hvala vam, da še vedno mislite na nas.

Evo, pa sem se tudi jst zjokala... ob prebiranju posta...Vesela sem za vas, da vam gre na bolše in uživate skupaj.

Naj tako tudi ostane

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Rubin, nič nisi zamorila...sej verjetno je tudi kakšno drugo zanimalo...te pa res občudujem. Sej verjetno se sčasoma vsega (hudega) navadiš, ampak jst sem taka jokica zadnje čase (pa prej nikoli), da me že samo razmišljanje o tem spravi v jok. Ampak se strinjam, da v življenju ni nobene garancije - nikoli ne veš, kako se bo izteklo, lahko se le trudiš po svojih najboljših močeh. Se mi zdi, da smo tudi preostale ravno zaradi tebe in truda, ki ga vlagaš v svojo družino, postale boljše mame in se bolje zavedamo, kaj v resnici pomeni imeti (kolikor toliko) zdravega otroka. In resnično upam, da bo Gaja še naprej napredovala-pa čeprav počasi. Kot je nekoč rekel moj profesor za capoeiro-bolje priti počasi kot nikoli. Sicer je imel takrat v mislih vožnjo z avtomobilom, a se mi zdi, da tako velja povsod.

Kakorkoli-vesela sem tvojega poročanja-veselega ali žalostnega...v mislih smo itak vedno s teboj

O moja Rubin, tole si pa napisala tako lepo in iskeno, ter popolnoma se strinjam......pošiljam vam neskončno pikapok...rada vas imam in še vedno mislim veliko na vas, verjetno nikoli ne bom nehala...objem!
Ko se bo mala Miss odločila za drsanje in bi rada imela družbo mi javi. Larisa bi se tako rada drsala.

Tudi mene si ganila do solz, draga Rubin.  Točno vem, o čem govoriš... Ko preživiš nekaj težkega, ni pomembno materialno bogastvo, ampak čisto nekaj drugega... znaš cenit vsak dan posebej in vidiš v otroku tisto nekaj posebnega... Sej veš, občudujem tebe in tvoj optimizem in dobro voljo. Super ste in vso srečo vam želim. 

PapuaNG to je vse in tudi največ kar lahko damo od sebe. In jaz se res poskušam truditi po svojih najboljših močeh, pa kljub temu imam včasih zvečer občutek, da bi se lahko še bolj.
Me pa veseli, da tako pozitivno delujem na vas in če mi uspe pri vsaj eni, se to moje škrabanje izplača .

Se vidi, da me je čas povozil  a ne Dadaegon, najni princeski sta se že nadrsali, sedaj pa sta se dogovorili baje za kino .

Najaa .

Gaja je dobro, teden dni odkar sva prišli iz bolnice, se je ponoči v joku zbujala, bila nekako neraspoložena, sploh nisem vedela kaj je. Še nikoli ni bila takšna, pa nobene vročine, apetit normalen, res nisem vedela kaj se dogaja . No po enem tednu pa je zadeva sama od sebe izvenela in se je v trenutku prelevila v najbolj nasmejanega otročka na svetu. Čisto nas je šokirala. Zadovoljna sama s seboj, se igrala, nezahtevna, nič joka, mislim . Res nam ni dolgčas. Sedaj je spet stara Gaja . Dogovarjamo se že za 3 pregled  jupiiiiiii. Tale mora biti v času vpisa, ker moja Mala miss gre v šolo, se že ful veseli, in bi jo rada jaz vpisala, da malce obrazložim našo nevsakdanjo situacijo. Da ne bodo mislili, da nima mame, ker na vsa srečanja hodi z njo ati .

Moram pa vam zaupati, kako mi je uspelo, nekako potolažiti Malo miss, sem prav ponosna nase.
Kot si verjetno mislite, to da je Gaja zdrava, terja od nas kar velik davek, ki smo ga sicer vsi sprejeli, ampak tu in tam pa vseeno nastopi kakšna kriza. Pa meni je mogoče za pikico lažje, ker vem, da to ne bo trajalo večno, Mali miss pa je čas še nekako težko predstavljiv. No pa da ne duhovičim: Lara se mi je vsake toliko potožila, da me izredno pogreša na najinih, sedaj njenih in atijeveih, potepanjih. Midve sva namreč večino popoldnevom preživljale skupaj - same, ker je ati ali delal ali bil pri Gaji. No in jaz sem si zamislila načrt, ki se mi je porodil pri prebiranju knjigh Larina zvezdica.
Prijateljice na FB sem zaprosila, če bi mi katera zašila srebrno zvezdico in tako sem jo dobila. Torej pripravila sem nama sok s smetano in jo objela ter začela pogovor v smeri: Lara se spomniš, kam sva midve vse hodili skupaj? Mhm. Kam? Lara: v knjižnico, jaz: na delavnice, Lara: v kino, jaz: v lutkovno gledališče, Lara: na igrala, jaz: na pravljice, Lara: na plesne, telovadbo, izlete.....
jaz: pa ti to zelo pogrešaš, Lara: ja, zelo močno in me objame. Nato ji rečem: Lara jaz sem zate dobila eno posebno zvezdico, katera ima to moč, da te lahko potolaži, kadar si jo stisneš k srčku. Res? A to je takšno čarobno polnilo? . Ja seveda. Kako boš pa ti vedela, da je meni hudo in da me je zvezdica potolažila, da mi več ni hudo? Ker kadar jo boš stisnila k ličku, bo meni pri srcu toplo. Si jo stisne k ličku in me vpraša: ti je pri srčku toplo? Seveda . Sedaj pa moja Lara spi z zvezdico ob ličku.
Upam, da ji bo vsaj malo olajšala ta vmesni čas, ko je Gaja tako bolna, da ne moreva nikamor in da bo čimmpej prišel čas, ko se bodo najina potepanja, spremenila v naša potepanja.


Pupe moje imejte se skrajno lepo, prihajajo sončni dnevi, izkoristite jih .

Rubin, ti si res MAMA z veliko začetnico.
Ne morem si misliti, koliko moči imaš, kako lepo znaš uskladiti vse. Kljub vsem težavam, na koncu zaradi tebe vse pade na svoje mesto. Tole z Laro in njeno vezdico me je zelo ganilo. Take solze ganjenosti mi tečejo, da si moram it make-up popravit, preden grem nazaj v službo.

Res so lahko srečno vsi okoli tebe, da te imajo. Ne vem od kod črpaš svojo moč ampak želim ti, da ta nikoli ne usahne. Tvoj optimizem daje vsem moč in upanje... Upam, da te bom kdaj lahko spoznala osebno in te iz srca objela, zlata si...

Uf, Rubin, tudi jaz jočem od ganjenosti
Tako lepo je prebrat tvoje poste...


_____________________________

Rastemo in radi se imamo...:)

Hvala babike moje, ste balzam za mojo dušo, ker včasih je resnično težko. Pa ne z Gajo, ampak z to našo birokracijo in s tistimi, ki odločajo ali naj nam bo življenje lažje ali težje. Ampak jaz se ne dam, nabiram moči in voljo, potem pa ponovno v "boj". Žalosti me edino to, da namesto, da bi se ukvarjala z Gajo se moram z njimi .

Rubin. ne se dat, tole z Larino zvezdico je pa tako zelo lepo poljubček za mali pikici

oooo.....Rubin, ti si ena taka pozitivna zvezdica, ki sije nad nami in nas bodri in kaže pot....zakon si.
Tole z Zvezdico je pa res nekaj posebnega .

Ja veš kak je ko so otroci skupaj se vse zmenijo že takoj. Ko vidi Larisa Laro z atijem vpraša... ja zakaj pa ni Rubin, sem rekla saj pa veš, da je Gaja doma in ne more zraven, nakar Larisa joj sem pozabila. Ja, Larisi je bilo všeč dokler je nista dve podrli, ampak še bo šla vseeno. Ja, oni dve sta se že vse takaj zmenile za potep v evroparku, pa v kino....hmmm. res pravi princeski sta!!!!
Larisa pa je bolna že cel teden, sva bile pri dežurnem pa, mi je skoraj žal da sem sploh šla. ojoj koliko otrok je bolnih, kar bruhajo tam v čakalnicah vsi po vprek....ojoj revčki.

Bodite v cvetju, objem

Joj kak lepo si Rubin tole napisala!!   Ma res znaš ganit. Občudujem te!


< Sporočilo je popravil K_a_t_j_a -- 28.1.2011 21:11:32 >

_____________________________

30.07.2008 - najina sreča JAN

04.03.2011 -06.04.2011 angelček Jure

Šorti - niti pod razno se jim ne dam, sploh če gre za naše otroke. Če bodo preveč trdoglavi, bomo pa morali kakšen prispevek narest, kako šparajo na račun otrok in posledično ogrožajo njihova življenja.

Dadaegon, moja Mala miss je tudi prehlajena, kašlja, z nosa teče . Pa to niti ni najhuje, najhuje je ker ne more h Gaji, ko pa je res že zelo hudo, pa jo celo prekužim, nataknem masko, pa se lahko malce igrata. Ampak pod masko ne vzdrži dolgo. Jo čist razumem, sem jo nosila mesece. Upam, da čimmprej mine, zelo pogreša sovrtičkarje. Sej dokler se dogovarjata v spremstvu staršev še gre, ko se bosta začeli sami, bo .


Katja, ja res je, takšne vsakodnevne običajne stvari so nam trenutno nedosegljive. Sicer sem vedno znala ceniti čas, ki sem ga preživela z njo in mi je dragocen, ampak sedaj ga bom znala še bolj. Zato pa komaj čakam pomlad, da bomo lahko šli VEN in se imeli zunaj prekrasno. Na izlete še ne bomo hodili, ampak že to, da bomo lahko zunaj na naši zelenici igrali in bili skupaj je veliko.

Ni nam lahko, ampak ob pomoči vas, prijateljev, znancev, zdravnikov, fizioterapevtke nam je lažje .

Ja sem res vesela, da se mi je utrnila ta ideja. Ker vem, da ji je težko. Že ko v družino pride zdrav dojenček, se svet obrne narobe. Je treba ogromno prilagajanja, pogovorov. Ko pa prideš domov z bolnim otrokom, pa je veliko težje. V skrbeh si za njega, da ga ne izgubiš, da ne pristane spet v bolnici, ko je pa bilo toliko naporov, da je sploh prišla domov. Se mi zdi, da sem se komaj sedaj malce umirila, ampak sedaj sem pa spet na trnih, ko je Lara prehlajena, da še Gaja ne stakne kakšnega virusa, posledično pljučnico, pa smo dobri za mesec ali dva v bolnici. Tam pa vrjetno še kaj zraven, eh sploh si nočem predstavljati. Zato pa imamo zelo stroge ukrepe, nič obiskov, umivanje in razkuževanje rok xx na dan, nikamor drugam kot samo v bolnico. In tako bo še kar nekaj časa. Cena je res visoka, ampak nagrada tudi .

Hvala vam za vso podporo, ki mi jo nudite.

Sanacija tudi gre h koncu. Naj bi bila že danes končana, ampak več kot delati ne morejo, tako da jaz upam, da bo v začetku februarja. Potem pa bomo tudi lažje dihali ob dežju. Čeprav ne vem, če bom lahko, po tem kar se nam je zgodilo, res čist mirno spala ob nalivih.

< Sporočilo je popravil Rubin. -- 28.1.2011 21:30:21 >

joj dadegon, tebi vedno uspe privabiti solze is mojih oči. Pa naj bo od žalosti ali veselja....zdaj je res zoprn čas bolezni in tudi, če si zdrav, se te hitro kaj poloti, tako da upam, da vam uspe obvarovati malo pupo...

Rubin draga tudi meni skoraj vedno privabiš solze ganjenosti na lica   . Z Larino zvezdico si pa...ne najdem besed...

Dadaegon miljon  Larisi da se čimprej pozdravi.

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.