Ja, naveličanost...tudi to je možno. Mogoče imam pa jaz prevelika pričakovanja. Včasih spustim kriterije pa je potem svet lepši. Razumem da po skoraj 20 letih ne more biti tako kot prva leta. Mi pa manjka intimnosti z njo vsaj enkrat, dvakrat mesečno. (OK tudi če je večkrat nimam nič proti). So bila obdobja vmes ko naju je prav razganjalo tudi po 10 letih. potem se pa nenadoma ohladi.
Saj drugače še kar funkcionirava samo s meniškim življenjem se pač ne bom sprijaznil. Ne bom in pika. Nisem pa tak človek da bi skakal naokoli. Mene bi varanje prizadelo in tega ne želim storit drugemu. Tega se držim, včasih je bila tudi prilika pa sem se spomnil na svojo ženo in prilika je bila izgubljena. Mogoče mi bo zato kdaj žal.
Žaljivke na moj račun so začele padat v zadnjem času. Pa ne zmeraj. Vendar kadar pride do te situacije ji povem da me njena dejanja ali besede žalijo. Sicer se ne opraviči- se pa potem pogovarjava, kot da ni bilo nič. Jaz ne delam scen iz tega. Otroci so proti temu da greva narazen-kar je normalno. Sva jih vprašala.
Mogoče je to preizkušnja. Njene besede so da je ljubezen ugasnila po rojstvu 3. otroka. Po rojstvu je šlo res vse navzdol, potem pa se je nenadoma vse obrnilo in je trajalo kakšno leto potem pa je ladja spet začela tonit. Tako da sva zdaj na podmornici kakšno leto in pol. Ampak enkrat se bo treba dvignit po zrak.

In kaj misliš naredit v zvezi s tem? Povdarek na naredit ne na filozofirat in se ubadat s tem sam v svoji glavi in na forumu...Brez sprememb ne bo sprememb! 

Drum, jaz sem v podobni situaciji kot ti, s tem da sem veliko mlajši in imam manj otrok.

Osrečiti ženo je najlepša stvar na svetu, ko pa ugotoviš da tega nisi sposoben pa postane to največja mora v življenju .

< Sporočilo je popravil ovencek -- 2.7.2009 10:28:32 >

Sposodil si bom statistični podatek iz ene pogovorne oddaje na TV pred kratkim, od 1000 sklenjenih zakonskih zvez jih razpade nekaj manj kot 500. Skoraj polovica. Če je ta podatek točen pomeni, da tista druga dobra polovica ali ve kako znati živeti v skupnosti ali pa v njih pač slepo vztraja iz različnih razlogov. Torej najmanj skoraj polovica ljudi niti ne ve kako v skupnosti živeti in kaj je njen namen, skratka nima blage veze.

Če partnerja prideta v pozicijo, da o svoji prihodnosti razmišljata na ta način, da se ozirata tudi ali samo na otroke potem je ljubezen, ki spoji dvoje ljudi presegla svoj prvotni okvir in namen. Kakšna bi naj bila ta ljubezen dveh, ko ju nič druga več ne spaja razen otrok, gre tukaj za ljubezen dveh ali "ljubezen" do nečesa drugega, večjega, plemenitejšega, bolj svetega, racionalnega, ker prava ljubezen itak nima nobene zveze z romantiko, patetiko, mazohizmom, strastjo, nebrzadnimi čustvenimi izlivi, solzami in še čem, sbsolutno nobene zveze, ke rsmo ljudje itak razumna bitja in som naše primitivne nagone uspeli sublimirati na višjo raven, kjer smo ljubezni uspeli določiti novo dimenzijo - racionalno. In ta jebeni ratio potem jebe vse tiste romantične, tankočutne, bohemske duše, ki so rade pozno v noč že kot otroci poslušali pravljice o lepoticah, zrcalcih, kolovratih, rdečih jabolkah, belih konjih in pogumnih princih. Zakaj je ljubezen "po prvem poljubu" takšen tabu, zakaj se pravljice končajo takoj po poroki, edini recept za večno ljubezen pa se skriva v magični frazi "in živela sta srečno do konca svoji dni"??????????????? A potem ne bi več mogli reči, da gre za pravljico? Aha, ko so se zavedeli tega so odkrili nove žanre - horor, science-fiction, drama, psihožalostinka, al` kaj?

Mislim, WHAT THE ****ING ****!!!

Ma kdo recept naj ga šibne sem gor takoj se z njim poročim.

Da li je slučajno da postoji priča da su sve PRAVE VELIKE LJUBAVI TUŽNE (neostvarive, nedostižne, nemoguće i baš zbog toga toliko jedinstvene i neponovljive).


Koja patetika, odo` da pišem pjesme!

Stvarno jebote kako se riječi na srpskohrvackocrnskogorskom lakše stapaju u jebene stihove.

Zaboravio "bosanskom" sram me bilo.

Nostalgija se to zove, nostalgija.

To sem se tudi jaz spraševala-ampak bolj zaradi tega ker jih vem za več parov ki se vara kot za tiste ki so zvesti. In danes je to očitno že normalno.

Ne vem no sam jaz mam bolj  filing da ali jim je dolgčas-da je obdobje ko se ne zgodi nič takega in ti partner postane samoumeven...
Ali pa da vsak živi svoj življenje skupaj.o pomeni da imajo svoje prijatle svoje aktivnosti. Določene zadeve je potrebno kdaj tud skupaj naredit.

mogoče bi res morali na 7 let partnerja menjati in mogoče ločitev ni nekaj slabega in se z njo zaključi neko obdobje, odpre možnosti za novo obdobje - brez partnerja/z novim partnerjem,  ...

Sicer midva še nisva v tej fazi, ampak nikoli ne veš kaj naju čaka v prihodnosti, vsekakor mi ne bo žal vseh teh let, preživetih skupaj z njim in upam, da bi v primeru ločitve še naprej bila v nekem normalnem odnosu.