Sežiganje je večja potuha zato, ker smeti nekam izginejo (piši zmanjša se jim volumen) kar pa je presneto dvorezen meč. Sežigalnice kakor razumem so prilagodili zdajšnjim emisijskim standardom in temu ustrezno popravili tehnologijo, tako da očitno ne gre več za zastarele objekte. Mišljene so emisije po modernizaciji. Kot sem dejal so po mojem boljše nizkotemperaturni postopki razgradnje, ker niti povečana temperatura ni pogoj, da ne nastajajo obstojne kancerogene spojine. Zdaj so itak poleg dioksinov in furanov našli še vrsto drugih.

V notranjskokraških novicah sem brala (saj veste, da je na notranjskem hud problem odlaganja smeti, sploh ker so roki, določeni od države praktično že mimo, stvar pa ni urejena, obstoječa odlagališča pa relativno polna), da razmišljajo o predelavi odpadkov v plazemskih pečeh, da bi bila to najbolj optimalna varianta, sicer povezana s hudim začetnim stroškom - imajo pa že lokacijo v Logatcu za to. Ker ne razumem izraza "predelava s pomočjo plazme", me zanima ali je govora o sežigalnici?

Ja. Visokotemperaturna.

thx

Jaz ločujem smeti že od kar pomnim saj sta moja stara starša imela to navado, ki je postala del mene. Drugače sem pa vegeterjanka. Govedo npr. ( 1.500 mio) proizvede več CO2, kot vsi avtomobili na svetu.

Biogirl, da se navezujem naprej na tvoj odgovor dopisujem tole :ne smemo pozabiti na metan, ki ga izločajo krave. Metan je tudi eden izmed toplogrednih plinov, ki ima večji učinek, kot co2.
Po raziskavah iz leta 2006 je Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri ZN (FAO) zaključila, da svetovna živinoreja proizvede 18% vseh toplogrednih plinov na svetu – v primerjavi z vsemi vozili, vlaki, letali in ladjami, ki proizvedejo 13% vseh toplogrednih plinov.Da o tem kakšna škoda se dela, ko se seka gozdove za polja na katerih se goji žito, ki je krma za živali sploh ne govori...


_____________________________

Srečni trenutki štejejo!

http://www.thedailygreen.com/environmental-news/latest/going-green-47111302?src=rss

Niti govedo, niti transport nista kljucni problem.

Resnicni problem so kolicine stvari, ki jih danasnja cicilizaija sprocesiraa od zacetka do konca (vkljucno z "ekoloskim" recikliranjem).
Ce zelimo kaj dobrega narediti za nas planet moramo enostavni zmanjsat kolicino potrosniskih dobrin, ne glede na to kako so te "ekoloske".

http://www.storyofstuff.com/

Tole je precej zgovorno...

 moci, povej naprej!

_____________________________

Srečni trenutki štejejo!

nekaj zanimivosti o ravnanju z odpadki tukaj

Poleg ločevanja odpadkov je še veliko drugih načinov, kako živeti bolj "zeleno" in eko. Npr. vožnja z električnimi avtomobili, če finančni položaj to dopušča. Zelo in je zdaj tudi vse leseno, lesena očala, leseni dodatki, lesena kolesa ... npr. https://www.dealstocker.com/product/479/leseno-kolo-woodster

Je pa vse cenovno dražje ... se mi zdi,da bolj si želiš biti eko, dražje je...

Ločevanje odpadkov ima svoj smisel samo na kmetih.

Kar gori, gre v peč, pepel se potrosi po zemlji.
Kar gnije, gre na gnoj, tudi gnoj se uporabi za zemljo.

Običen kmet ima na leto en ajmar embalaže in nič več. Plastike ne kupuje, ker pije deževnico.

V mestih se ločuje vse. Stroški ločevanja in predelave so višji od koristi. Dobiček imajo zgolj proizvajalci embalaže, in podjetni predelovlci. Skupni strošek zbiranja vsakovrstne embalaže presega koristi skupnosti. Plus da bi odpadki smrdijo, ko je vročina, kar v razgret beton ne sodi. Za mene to ni nobena prednost, ta smrad poleti. Na kmetih je drugače, tam je trava, gozd in nekaj vetra, mesta in beton in bio je pa ena naravna katastrofa.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Stvari uporabljam kar se da dolgo, ker niti nisem človek za nakupovanje, niti me ne zanima zadnja moda na kateremkoli področju.

Tehnični aparati dokler delujejo in še potem jih damo popravit, če je mogoče.
Oblačila ne kupujem po zadnji modi in ne zastarijo prva. Nosim jih dolgo, in ko se jih naveličam, ne gredo v prve smeti.
Čevlji obvezno usnjeni, narejeni obvezno v Evropi. Nekaj let nazaj so se mi smejali, ko sem menjala pete pri čevljarju .

Največ odpakov je še vedno od hrane, čeprav pojemo skoraj vse, kar kupimo (se zgodi, da se kaj tudi pokvari). Organsko ne prenesem hrane in pijače iz plastenk ali konzerv (razen paštete), več ali manj nam ostane ali steklena embalaža, ali papirnata (npr. mleko) ali vrečke. Teh je paše vedno preveč. Ok, za banane jih ne rabim, za ananas in melono tudi ne, za vse ostalo sadjein zelenjavo pa ja. Bila bi vesela, če bi ga lahko tehtala v papirnati vrečki, to bi bil za nas bistven premik.

Kakorkoli obrnem, je inputa toliko kot ga prenese nadaljnja predelava, to je maksimalna uporaba vsega obstoječega, in ne samo kopičenje zaradi kopičenja.
In ko nekaj več ne služi svojemu namenu, brez slabe vesti vržem v smeti in se niti pod razno ne obremenjujem s tem, kaj bom naredila okolju. Tega puhlega pompa je čisto preveč, in je na čisto napačnem koncu.

Pač živimo, smo dar in breme okolju obenem, in če živimo skladno s sabo in z naravo, takih bedastih vprašanj (kaj naredimo za okolje), ne potrebujemo.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.