Joj Gina, ne morem iz svoje kože ne da bi te še malo popravila.

1. Iz metana dobiš energijo, samo če ga zažgeš. Torej sežig metana ni nič drugega kot pridobivanje energije. To energijo pa lahko uporabiš koristno, seveda jo pa lahko tudi ne. Če metana ne sežgeš in ga kemijsko ne pretvoriš v CO2 in H2O, potem iz njega ne moreš pridobit energije. Če ga nekontrolirano spuščaš v zrak, potem je to le en toplogredni plin več v atmosferi, ki pa ima na globalno segrevanje žal še full večji negativni vpliv kot CO2. Prav CH4 se najbolj bojijo - ta bi se po nekaterih teorijah lahko začel sproščat iz oceanov.
Če bi do tega fenomena resnično prišlo, potem smo ga pa resnično nasrkali.


2. Glede palstike v okolju. ta je nevtralna in okolju, v kolikor je nekontrolirano ne sežigaš, popolnoma nenevarna. Prav zaradi te svoje lastnosti, je praktično nerazgradljiva. Torej, če jo zakoplješ v zemljo, se z njo pod vplivom vode in zraka ne bo kaj dosti dogajalo z njo naslednjih nekaj 100 let. Kar je po eni strani velik problem, ker se plastika zato v naravi kopiči, po drugi strani, pa razen grdega izgleda in seveda dejstva,da se dobesedno utapljamo v smeteh, prav resno ne škoduje okolju.

3. Se pa še enkrat 1000% strinjam,da je edina rešitev v zmanjšanju količine odpadkov in nenazadnje v zmanjšanju "STVARI", brez katerih mislimo, da ne moremo več živet.

- ločujemo odpadke, vse: organske, papir, steklo, embalažo, vse
- varčujemo z vodo: ko si umivamo zobe, zapiramo pipo, uporabljamo pomivalni stroj (porabi manj vode kot ročno pomivanje), z vodo, ki ostane v kozarcih, zalijemo rastline,...
- varčujemo z energijo:
ne puščava prižganih luči,
ogrevamo se na plin in pozimi v stanovanju nimamo 25 stopinj, ampak cca 20-21 (letos je bilo 21, ker smo imeli novorojenčico),
izklopiva plin na štedilniku pred koncem kuhanja, ker kuham v litoželezni posodi ali ekonomu, kjer se bo hrana še nekaj časa kuhala, tudi če izklopiš vir toplote,
povsod po stanovanju imava varčne žarnice
perem ponoči,
perem na  40 ali max. 60 stopinj; kadar ni nič zelo umazano, dostikrat na jogging programu,
sušiva poleti zunaj, pozimi sušilec laufa ponoči, ko je poceni tok,
pomivalni stroj ravno tako zalaufava ponoči
- uporabljava pralne oreške namesto pralnega praška
- porabiva zelo malo čistil, marsikaj gre dol z vodo, kisom in sodo
- ne kupujeva mini pakiranih bedarij, recimo raznih kinder jajčkov, amapk rajši celo čokolado, je manj embalaže
- v trgovino neseva svoje vrečke za večkratno uporabo, nekatere so iz blaga, nekatere smo dobili in pa eno zložljivo hladilno torbo (tudi s tem se varčuje energija, ker ne ohlajaš izdelka še 1x) za vse stvari iz hladilnika (mlečni izdelki)
- iz starih neuporabnih oblačil naredim nova, uporabna ali pa torbe,...
- če si lahko privoščim, rajši kupim nekaj slovenskega kot nekaj, kar je prepotovalo pol sveta, da je prišlo do nas (slovenske češnje pa so recimo navadno predrage in takrat pač kupim italijanske, krompir pa je vedno slovenski)
- kopamo se vse tri punce skup, tako natočimo eno bano in smo vse tri umite
- malidve nimata plenic, razen ponoči, pa še to uporabljam tudi pralne (malo kombiniramo)
- čistilne robčke imam samo za zunaj, doma je voda in krpice
- nimamo klime, tudi v službi je ni in si je niti ne želim (nekateri smo za vroče )
- v službo oba kolesariva (jaz mam do tja 5 km, on pa 10, torej jaz 10, on 20 km na dan)
- v mesto gremo vedno peš
- v trgovino gremo 1x na 14 dni, zato gre manj bencina
- meso sva jedla 1x na 14 dni, zdaj 1x na teden, ker je mala nora nanj
- tudi mi ne uporabljamo raznih osvežilcev zraka, wc obešank ipd
- ne uporabljam kozmetike. nobenih ličil, parfumov ipd, tudi nobenih krem (razen za sončenje), ipd
- ne kupujeva veliko oblek in čeveljev, ponosiva stare, veliko oblek dobiva starih in jih ponosiva do konca
- za svoje čečkanje, ustvarjanje, igranje tamale, ipd. uporabljam "šmir papir" iz službe (napačno sprintatni listi)
- za sezname za v trgovino uporabljam kartončke od razne kartonaste embalaže (razrežem) - je fajn, ker se ne zmečka in ne izgubi kot listki
- printerja nimamo
- likala sem samo za dojenčico in kadar šivam. Kadar vem, da vmes ne bom likala nekaj časa (recimo moram dojit, ipd), ugasnem likalnik.
- sem hrček in uporabim vso embalažo in podobne traparije

aja, zdravila imamo tista, ki jih rabimo, na zalogo nič razen kar dobiš v večji paknugi in ne ponucaš vsega in je za večkrat (calpol za tamalidve, berodual zame, bivacin za rane, to večkrat prav pride )

baterije sva kupila "rechargable" in pa polnilca za tamale in za tavelike, tako da zdaj uporabljava samo te. Igrač na baterije ne kupujem, jih pa kdaj dobita, ampak zaenkrat baterij še nismo menjali.
tamalima kupujem lesene igače, pa kaj jima sešijem, imata itak najrajši te... tudi za darila isto - fajn je tudi to, ker če kupiš leseno igračo, je otrok skoraj gotovo še nima, pri plastiki pa skoraj gotovo že ima... Včasih vprašam starše, če jim je všeč, če igračo sama naredim ali imajo rajši kupljene in potem naredim sama, če imajo take rajši (kar ni ravno redko ).

pomivalni stroj je vedno vključen na eko program, sva s tem malo pretiravala, da so se nama alge not zaredile pri filtru . Tako da zdaj vsake tok dava na večjo temperaturo, da jih malo odstrani.

Ne pobijam pajkov, žužkov, ipd, razen komarjev in moljev in klopov (kdor mene napade, ga mam pravico fentat)

Skuham toliko, kot pojemo. Če je kdaj premalo, je vedno še kaj sladkega kje. Če je kdaj preveč, zmrznem za en obrok za tamalo.

Ne kupujeva pijač, mogoče 4 kokte letno, piva ne, ker ga nihče ne pije.

Drugo leto bo baje večina zelenjave domače , brez škopiv, seveda.

A veš dashenka, da zdaj pa še manj kapiram, kot prej. Sem pa zelo vesela, če mi kdo te reči razloži, ker me zelo zanimajo. Torej, a sem prav razumela, da govoriva o dveh rečeh - ena je sežiganje metana (meni se zdi -pa me prosim popravi če sem mimo usekala- da metan "ujamejo" kot stranski produkt gnitja smeti al kako in ga sežgejo ter iz tega pridobivanjo energijo), druga stvar o kateri sem govorila je pa sežiganje smeti samih? Napisala sem, da je čudno, da ne sežigajo potem tudi smeti, če lahko iz tega tudi pridobivajo energijo, najbrž pa bi zato morali imeti tudi sežigalnice, ki jih nimajo. Sprašujem se še nekaj - kakšen je strošek takih zažigalnic, ali je tako velik, da se ne splača glede na rezultat?

Še vedno sem prepričana, da sem brala, da se plastika razgrajuje blazno dolgo časa, ter da po dolgem času razgradnje kot stranski produkt nastajajo reči, ki niso ok za okolje. Seveda govorimo o precej več kot 100 letih - vendar a je čas pomemben, a smo samo mi ki ta hip živimo pomembni? Nisem vedela, da če plastiko sežigaš pri 1000°C, da ni nobenih nevarnih snovi kot produkt, me pa to dejstvo zelo veseli, če je res tako. Danes nisem imela cajta z nobenim kemikom govorit, ampak si bom naslednji teden vzela mal cajta še te reči prevohat, ker so res zanimive.

Oprosti za vprašanje, ampak... kako, kot ženska, preživiš v 21. stoletju brez vsega tega?

Tudi jaz ničesar od tega ne uporabljam. No ja, v bistvu kakšno šminko uporabim, pa kakšno domačo kremo za roke, ker imam blazno suho kožo zaradi ritja po zemlji (moj hobi pač), potem pa konec. Ličil nimam zaradi resnično hude alergije na vse živo, parfumov pa ne zaradi tega, ker menda 99% parfumov na meni smrdi in se mi jih ne ljubi iskat, včasih pa vseeno kako eterično olje uporabim. Najprej sem se sekirala, ker se nisem mogla nič namazat, zdaj po letih abstiniranja le tega pa vidim, da mi ni nič hudega. Niti majčkeno malo. Kvečjemu bolj zdravo živim in nekaj časa prihranim. Skratka, to ni nekaj, brez česa človek danes ne bi mogel živet in od česar bi bila lahko odvisna moja sreča.

hehe, zakaj oprosti, saj je čisto normalno vprašanje . Hehe, imam srečo:
- imam lubija, ki mu šminke čisto nič ne pomenijo oz. ima celo rajši nenamazane punce (tako je bilo že predno sva bila skup, ga nisem nič prevzgajala ), je pač bolj za "naravno", saj je biolog
- imam službo, ki ne zahteva "urejenega" videza, ki bi vključeval mazanje - delam v laboratoriju, kjer je mojim živalcam popolnoma vseeno, kakšna sem, parfumi so pa celo nezaželeni, da ne motijo vedenja; sestanke imamo zelo redko, še to v glavnem notranje in ker se tudi druge sodelavke kaj zelo ne lišpajo, niti ne izstopam tako zelo
- na cesti mi je čisto vseeno, če me kdo grdo gleda, ker nimam namazanih trepalnic... to je pač posledica vzgoje, da si lahko to, kar si želiš bit
- prijateljice in prijatelji me poznajo tako, kot sem in sem jim taka očitno ok, sicer se pač ne bi več družile z mano, saj jim nihče ne drži pištole na glavi... Očitno jih ne moti

V bistvu je najhujše to dejstvo sprejet moji mami . Ampak ker se tudi sestra ne maže, potem pač sprejme, da je tudi tako mogoče preživet in da nima kaj pri nama

Če te pa zanima, ZAKAJ ne uporabljam vseh teh zadev, je pa odg. naslednji:
- ker me to ne zanima, ne da se mi brat, kaj je in, kaj je avt, kako moraš bit namazan, če maš tak tip kože, take oči, itd... ma, res, dol mi visi torej ne znam in se mi niti ne da naučit
- ker sem lena: niti približno se mi ne da vsak dan zapravit 5-10 ali celo več minut za ličenje,
- ker ne vidim smisla: naličene ženske se mi ne zdijo tako zelo lepše - mogoče na sliki, v živo pa ni nujno, predvsem se mi pa zdi to skrajno nepraktično: ne moreš se poljubljat - po fra. sploh ne, še otrokom ne moreš dat ornk lupčka,... ne moreš se obrisat, ne moreš si na plesu umit obraza, pazit moraš, kako ješ...
- ker je to ena stvar, brez katere komot živim in bi bilo res trapasto, da s tem smetim, če mi pa to nič ne pomeni - rajši smetim s kakim svojim hobijem, recimo zdaj sem naredila eno žabico iz Fimota - tudi to ni nič nujno, ampak meni je luštno to delat in še tamala se bo lahko igrala z njo
- ker nikoli nisem imela problemov s fanti, da bi jih to motilo ali da ne bi nobenega pritegnila zato, ker pač nisem namazana. Fantom to očitno precej bolj dol visi, kot me mislimo... Ali pa cenijo: what you see is what you get . Skratka, do zdaj so me meli fantje še kar radi, se mi zdi oz. sem mela prej obratne probleme - preveč njih kot pa premalo...
- sama sebi se zdim tudi normalna čisto ok - nisem neka lepotica, ampak čisto normalna punca, več mi pa ni treba bit, ker si ne služim s tem kruha, lubiju sem pa tudi taka baje ok... Za koga bi se torej morala lišpat?

- kar se parfumov tiče, pa izločamo živali feromone, ki pritegnejo nasprotni spol. Parfum je močnejši, zato jih prekrije. Ker je bilo do zdaj precej fantov kar norih na moj naravni vonj, ne vidim razloga, da bi ga zakrivala (to ne pomeni,da  se ne umivam, seveda, ne mislim smrdenje, to ni vonj po razpadajočem potu (švicu), ampak čisto drug vonj, ki ga imaš tudi ko si umit)
Pa še astmo imam in me večina parfumov moti.

Zakaj pa parfumi onesnasujejo okolje?
Vidim, da se veckrat pojavljajo....

Se v temle vsem strinjam s tabo in tudi jaz enkao počnem. Šer to: moj mi vedno, da se jaz ne rabim šminkat, ker sem že itak lepa pa še to: po parfumih mi je načeloma slabo, zato jih ne uporabljam, zato se mi tudi pokvarijo, če jih prej ne dam naprej. Seveda tako, da mož tega ne opazi.,

Izdelava ni glih "okolju prijazna", so tudi precej agresivne snovi - nekatere celo zreagirajo s plastiko, pač arome so dostikrat precej ojštre zadeve. Predvsem je pa to ena popolnoma nepotrebna stvar z mojega gledišča - in če delamo nekaj, kar ni potrebno, porablja energijo in dela embalažo, to pač ni najbolj okolju prijazno. Sicer pa če ga zliješ v odtok bo ravno tako zasvinjal vodo kot kak prašek.

Dashenka, sem dobila mnenje nekoga, ki se s kemijo ukvarja, pa moram reči,d a se v bistvu nisem prav nič motila, plastika očitno okolju in nam škoduje tako če jo sežigamo, kot če leži. Kopiram odgovor, ki sem ga dobila:

"Sežig pri visoki temperaturi je ena od boljših možnosti, vendar pa še vedno nastajajo kancerogene spojine. Pepel oz. ostanek po pirolizi vsebuje tudi težke kovine in je precej zoprn odpadek, čeprav ga je malo.
Iz odložene plastike se tudi izloča vse mogoče (npr. klorofosfati, bisfenol A...), ker kar precejšen del plastike predstavljajo dodatki za izboljšanje lastnosti (zaviralci gorenja, antioksidanti, mehčalci...).
Verjetno bi bilo najbolje plastiko, ki vsebuje klor (npr. PVC) in flor (npr. teflon) popolnoma prepovedati in ostati pri popolnoma ogljikovi plastiki.
Alternativa bi bila deponiranje v kak globok geološki prelom v oceanu, podobno kot za radioaktivne odpadke.

Aja pa še to, razna "koruzna" plastika je malce sporna z vidka tega, da je koruza hrana. Verjetno je edini ukrep, ki pomaga prepoved določenih zvrsti plastike in obdavčitev raznih plastičnih embalaž in izdelkov."


Evo, drage moje. Če odložimo plastiko v navadne smeti, očitno res povzročamo s tem na dolgi rok izločanje snovi, ki nam škodijo.  Če jo sežigamo, ne delamo dosti boljše. Torej reciklaža, čeprav je draga, niti ni tako slaba stvar. Kupimo si z njo eno pikico zdravja.
 
Strinjam se, da bi morala biti plastika bolj obdavčena. Pa mi, ljudje bi morali po moje biti malo manj malomeščanski. Zakaj gre boljše v promet piškot, ki je zavit v 3 papirje, kot razsut v škatli? Zakaj kupujemo zapakirane reči in kupe nesmiselnih ovojev, ki nam samo delo delajo in zamljo pogubljajo? Zakaj hudiča smo tolk neumni? Ne štekam. Živimo v nezavesti zgleda. Pa kregamo se po forumih, al je plastika sploh škodljiva pri razgradnji al ne... Zakaj je treba to vsakemu posebej dokazovat, kot šolarju, da čiki, droge in alkohol niso fajn,....pa bo šolar vendarle to delal, ker starš itak nima p'ojma.... Nezavedni. Eh....

Gina, tole kar si napisalaa oz. povzela po kolegu kemiku glede sežiga vs. reciklaži v glavnem ne drži.
Iz tega področju, konkretni prav incineracije sem namreč delala en del podiplomca na smeri kemijskega inženirstva - resda, da je bilo tu že več kot pred 15 leti, vendar se zadeve v tem času niso kaj dosti spremenile.

1. Pepel vsebuje težke kovine samo v primeru, da jih vsebuje tudi snov, ki jo sežgeš. Teh plastična embalaža namenjena za prehrano ne vsebuje.

2. Kancerogene snovi, ki nastajajo pri sežigu plastike so dioksini in furani. Ti so najbolj rakotvorni in to že v zelo nizkih koncentracijah. Se pa se nastanku teh plinov, da izogniti s pravilnim vodenjem sežiga. Torej, drugače povedano, če plastiko sežgeš v ustrezni napravi, skonstruirani za sežig komunalnih odpadkov - tudi plastike, potem te kancerogene snovi ne nastajajo. Če pa jih sežigaš v kakšni stari cementarni ali celo na na prostem, potem dejansko spustiš v zrak vraga in pol.

3. Ločeno zbiranje, cestni transport čez polovico Evrope in na koncu reciklaža zato po mojem trdnem prepričanju nikoli ne bo ustrezna oz. primerna opcija za predelavo plastike.
Tvoj kolega kemik naj naredi še masno bilanco izpuha kancerogenih snovi in prašnih delcev šleperja, ki pelje ločeno zbrano plastiko 1000km deleč na reciklažo.

Količine plastične embalaže je potrebno drastično zmanjšat, tisto, kar pa jo ostane, pa enostavno sežgat v ustrezni napravi.

Žal pa Slovenija ne premore niti ene same moderne sežigalnice. Odpadke, celo nevarne (ne nenevarne, torej komunalne in plastično embalažo), ki jih je potrebno sežgat moramo zato vozit v Francijo in celo na Dunaj. Dunaj namreč ima v samem centru mesta eno ogromno sežigalnico za sežig komunalnih odpadkov, pa tudi industrijskih ter celo nevarnih.

Samo mi smo tako zaj....., da se bomo raje utopili v lastnem !#%$!#!, kot pa da bi dali soglasje za izgradnjo moderne naprave za sežig.

Drugače pa se pod tvoj zadnji del glede potrošnikih navad lahko le podpišem.


< Sporočilo je popravil Dashenka -- 28.6.2009 22:31:33 >

Poglej, dashenka, v trojem se strinjava:

1. Zmanjšati je treba količino smeti, "preseravamo" se z ovojčki, embalažo
2. Nujno bi rabili sežigalnico (zakaj je ni, mi ni jasno - zakaj se niti govori ne o njej, razmišlja o opciji, mi tudi ni jasno)
3. Reciklaža je zelo draga in vprašljivo opravičuje stroške (se absolutno strinjam tudi glede škodljivosti prevozov)

Nekaj pa jaz bolj verjamem primoza-ju, ki mi je poslal zgoraj citiran post, namreč verjamem, da je:
- v povprečju plastika strupena tudi med sežigom, čeprav je gotovo manj strupena, če je sežig kontroliran kot če ni (iz tega stališča bi podprla sežigalnico pri nas, ker če je ni, samo še bolj škodimo okolju, sploh če kdo plastiko zažge), saj sama veš, da so plastike različne in da nikdar nimaš samo ene sorte brez primesi,
- kakor tudi verjamem, da je plastika kadar leži na kupu, stlačena na smetišču (kot leži pri nas, če vržeš plastik reči v navadne smeti), za okolje škodljiva

Najbrž bi res morali ukinit plastične vrečke in ostalo kramo, al pa začet te reči reševat drugače. Slej ko prej bo itak prišlo do tega, ker sicer se bomo, kot si že napisala, zadušili v lastni svinjariji.

< Sporočilo je popravil Gina -- 29.6.2009 17:07:22 >

hehe, tole si bom sposodila za svoji mali, ko bosta imeli prve prebliske, če ti je ok . Seveda pa jima ne bom prepovedala šminkanja, predno se katera začne usajat. Spodbujala ju pa tudi ne bom k temu.

Bottom line: zmanjšati je treba količino odpadkov - žal pa se ti zadnja leta le povečujejo in prav nič ne kaže, da se bo ta trend obrnil.
Mogoče bo kaj dobrega za naš planet prinesla prihajajoča recesija, čeprav žal velja, da ravno nižji srednji sloj sproducira največ odpadkov.
Ko sem ter tja zaidem v kak super/mega market se kar ne morem načudit kaj vse za en "garbage" ljudje nabašejo v vozičke.....

O nenevarnih dodatkih plastiki za živilsko uporabo bi lahko kar razpredali npr tukaj je nekaj v slovenskem jeziku.

http://www.sdzv-drustvo.si/si/VD-05_Referati/Golja.pdf
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200536&stevilka=1251

O transportu plastike ni bilo govora, transport res ni rešitev, kakor je tudi precejšnja neumnost trditev, da z plastiko deponirano na odlagališčih ni nič narobe.

Nekoliko nelogična se mi zdi trditev, da v pepelu ni težkih kovin, v isti sapi pa omenjaš sežig komunalnih odpadkov, kamor ljudje zmečejo vsega hudiča. Pa tudi plastika jih vsebuje seveda pa veljajo zakonske mejne vrednosti za izluževanje oz. migracijo v živila, ne pa za celotno vsebnost. V pepelu se vse te kovine močno koncentrirajo, pa še mobilne postanejo.

Visokotemperaturni postopki so problematični tudi zaradi tega, ker potrebuje vsak material nekaj časa, da doseže to temperaturo, kar pomeni v vsakem primeru določen delež nekontroliranega sežiga. Seveda se to rešuje z raznimi filtri ipd.

Po mojem je rešitev bolj v smeri prepovedi določenih vrst plastike, uvedbe rabe razgradljivh plastik na osnovi konvencionalnih plastik (ne na plastiki iz raznih polisaharidov in podobnih reči, ki podražijo hrano ala biodizel). Za odstranjevanje ostalih pa poskusiti izdelati nek postopek razgradnje z kakimi primernimi mikroorganizmi pri nizki temperaturi, kar tudi že delajo.
http://www.oxobio.org/Cologne%20paper.pdf

Kolikor pa poznam omenjeno študijsko smer pa se z njo ravno ne bi preveč hvalil, vsaj ne za nek splošen pregled nad problematiko. Zdaj bi se že vsak ukvarjal z okoljem, ker je to nek splošen trend, pa še kemijske fabrke so zvečine propadle.

Hvala primoza, sem upala, da se boš oglasil, ker se mi zdi, da iz kemijskega stališča reči prav gotovo zelo dobro poznaš. Zelo rada preberem reči na to temo in kaj novega zvem.

Primoža, ne glede, da se v marsičem strijam s teboj, pa si ga popolnoma mimo usekal z naslednjim:

Če bi poznal vsaj osnove delovanja incineratorjev, potem bi vedel, da temu ni tako. Tule sicer ni prostora, da bi ti zadevo podolgem in počez razlagala, če te zadeva zanima, si v roke vzemi kako strokovno literaturo, s tem pa nimam v mislih kakšnega populističnega eko/bio pamfleta, ki preganja vse kar niso marjetice, trobentice in črički.

Da ne bo nesporazuma - jaz sem absolutno proti zlorabe plastike. Če bi imela v rokah čudežno palčko, bi jo obdavčila tako močno, da bi si izdelke za široko potrošnjo, pakirane v plastični embalaži ljudje lahko privoščili le ob največjih praznikih.
Pa temu žal ni tako. V Sloveniji praktično sploh ne poznamo več povratne steklene embalaže. Namesto, da bi intenzivno delali na tem, da bi zmanjševali količine odpadkov, pa je politika dala ljudskim množicam neke vrste moralno odvezo v smislu, vi kar povečujte količine odpadkov, vključno s plastiko in plastično embalažo, pod pogojem, da jih vestno ločujete.

Vsa pokvarjenost današnje politike (ne le slovenske, ta le sledi evropskim direktivam) je v tem, da so odgovornost za ravnanje z odpadki prenesli z lokalne skupnosti na proizvajalce in uporabnike embalaže.
Kar pomeni, da se z odstranjevanjem odpadne embalaže ne ukvarjajo več lokalni politiki, ki doživljajo predinfartna stanja zaradi prenapolnjenih smetišč in zato izgubljajo volitve,  pač pa proizvajalci, ki na trg dajejo embalirane izdelke. Na koncu itak vse plača potrošnik skozi višjo ceno izdelka.

Čeprav je kratkoročno gledano zadeva precej všečna, pa je dolgoročno to zelo zelo slabo, saj lokalno okolje izublja kakršnokoli možnost vpliva na obnšanje svojih ljudi, ker je bilo vse prenešeno na industrijo, na koncu so to seveda multinacionlke.
Tako ti razne Coca Cole, P&Gji, Tetrapaki, McDonaldsi hendlajo z odpadno embalažo in financirajo, da se jo preveža in reciklira po celem svetu.
Pred leti je šel na primer ves odpadni papir na Kitajsko, kjer je primankovalo celuloze.

Ti, kot lokalec pa izgubiš vsakršno pravico, da oporekaš in vršiš pritiske na svoje občane, naj zmanjšujejo količino odpadne embalaže, ker ta ni več v tvoji pristojnosto.
Multinacionalk to vse skupaj ne stane nič, ker strošek obseijo na ceno izdelka, tebi še vedno pakirajo 2x2cm veliko igračko v 20x20cm plastični kalup.

In zato sem tako proti recikliranju odpadne plastične embalaže, ker je neto efekt na okolje pri recikiranju platike porazen.
To ne velja za papir, kovino, steklo, za plastiko pa žal velja.

V Sloveniji se razen nekaj garažnih plastičarjev, ki dela iz recikliranih granulatov plastične vrečke za smeti nihče ne ukvarja z recikliranjem. Vse gre v izvoz, mi samo toletiramo ves transport  po naših cestah in seveda mastno plačujemo.

Biorazgradljiva plastika obstaja, tudi biosinteza polimerov, vendar pa je zadeva še v tako zgodnji razvojni stopnji, da na to za masovno potrošnjo, kakršna danes je, vsaj dokler ne bo začelo zmanjkovat nafte, ni za računat.


Zdaj ša še glede študijskih smerii - ne vem sicer katero imaš v mislih, ampak ena redkih industrijskih panog, ki je po razpadu Juge preživela je bila prav kemijska.
Vse otalo je šlo že v prvi polovici 90' "v maloro" od eletro - vključno z računalniško, pa strojna, tekstilna, usnjarska, prehrambena (z nekaj izjemami).

Slovenska paradna konja, firmi z daleč najvišjo dodano vrednostjo (KRKA in LEK) temeljita na dodani vrednosti, ki jo prinaša kemija in kemijsko inženirstvo. Brez razvoja in proizvodnje aktivnih substanc farmacije ni.

Pa še glede ukvarjanja z okoljem - mene je problematika profesionalno nehala zanimat pred 15 leti - ker pač nisem ti človeka, ki bi se ubadal s komunalci in kvazi strokovno javnostjo, ki pa ji domet ne seže dlje od tega, da je plastika "fej in fuj", eletrična energija tako fajn, ker je čista in nič ne smrdi, energetske potrebe naše države pa bodo rešile sončne celice. Vodo pa za vsak služaj raje ne pijejo iz pipe, ampk kupujejo pakirano v plastenkah - ampak, ker se obnašajo odgovorno do okolja, jih pridno ločujejo.




< Sporočilo je popravil Dashenka -- 1.7.2009 21:04:57 >

Pa še pogled na to, kaj počno z odpadki visokorazvite države z visoko ekološko osveščenostjo ter njihov delež incineracije, kot koristne uporabe odpadkov in kaj počnemo mi.

Mi pa smo tam nekje na razvojni stopnji Bolgarov in Romunov.

http://dataservice.eea.europa.eu/map.asp?id=17464

http://www.pops.int/documents/batbep_advance/intersessional_work/Book%205_waste%20incinerators.doc

Farmacevti in recimo še metalurgija so poglavje zase, govorim o (pre) številnih tovarnah bazične kemije.

Za začetek bi bila tole primerna literatura:

1. J.Petts: Incineration as a Waste Management Option, Waste Incineration and the Environment, The Royal Society of Chemistry, 1994
2. Calvin R. Brunner: Handbook of Incineration Systems, McGraw-Hill Inc., New York, 1991
3. David A. Tillman: Incineration of Municipal and Hazardous Solid Wastes, Academic Press, Inc., 1989

Tukaj ne govorimo o tehnologiji ampak o posledicah. Našel sem vladno poročilo angleškega parlamenta o deležu emisij dioksinov in furanov, ki predstavlja pri najsodobnejši tehnologiji 4% vse emisije teh snovi, to je tudi iz drugih virov. Včasih je bil delež emisije iz sežigalnic kako polovico. To seveda je nedvoumna izboljšava, dosežena z uporabo sodobnejših filtrov in ne toliko s temperaturo sežiga.

Po drugi strani se sežge le slabih 10% odpadkov, kar pomeni ob povečevanju sežiganja dosegli isto stanje kot pred tehnološkimi izboljšavami v začetku 90-ih let.

Tako si ne smemo zatiskati oči, da so sežigalnice primerna rešitev.

http://www.parliament.uk/commons/lib/research/rp2002/rp02-034.pdf

Če mi lahko daš kako tehnološko knjigo on-line bi ti bil zelo hvaležen za boljšo argumentacijo.

Sežig je le potuha in bi pospeševal rabo teh snovi in s tem količino odpadkov. Kar se tiče elektrike, je zadeva s sončnimi celicami res butasta in neuresničljiva, na srečo imamo jedrsko energijo, ki je za nas čisto primerna.

Moje zelo laično mnenje:
Še vedno bi bilo najboljše plastiko prepovedati ali hudo obdavčiti, kar pa zaradi multinacionalk, finančnih interesov oz. močnega lobija bogatašev, ki upravljajo s svetom ni mogoče, dokler ne bomo crknili od svinjarije ali bo resno ogroženo zdravje velikega dela svetovne populacije.
Rešitev? V resnici je ta hip ni, ker kakorkoli se obrneš, imaš "rit zadaj".