IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Jaz vidim problem drugje, namreč v tem,da če plastiko odložimo med "navadne" smeti, s tem delamo veliko škodo okolju, mnogo večjo, kot če jo odložimo tja, kjer se ne razgrajuje na zemlji škodljiv način- v deponijo ali če hočeš drugače, reciklažo plastičnih odpadkov. Gre za to, kaj delamo okolju s te vrste odpadkom, ne za plastiko kot tako.
Saj ravno v tem je point - plastike z rekiklažo ne razgrajujejo na okolju neškodjliv način.
En redkih, so se pred leti že, uprli tej neumnosti, ki je prišla od nikoder drugod kot Nemčije, so bili Nizozemci.
Oni namreč ločeno zbrane plastične embalaže ne reciklirajo tako, kot vsi ostali, pač pa jo "le" ponovno koristno uporabijo in sicer je sežgejo v sežigalnicah komunalnih odpadkov in iz nje pridobijo energijo. Plastične mase so namreč idealen energent - čist in z visoko energetsko vrednostjo.
Mi pa delamo tako, da najprej plastiko ločeno zberemo, potem jo v centrih v SLO malo posortijrajo, naložijo na tovornjake in jo po cesti (!!!!) peljejo nekaj 100km v tovarne za predelavo.
Tam jo še malo posortirajo, zmeljejo, toplotno obdelajo, pripravijo nov granulat, ga zapakirajo in splet naložijo na nov šleper in zadevščino razvozijo v obrate za proizvodnjo izdelkov iz reciklirane plastike. Teh seveda nihče ne mara, ker so zanič in morajo zato bit vsaj poceni (kar brez močnih državnih oz EU subvencij ne gre).
In potem dobiš take izdelke, kot so plastični strešniki, tlakovci, plastične parkovne klopce in podobne neumnosti.
Na ta način se celotna količina plastičnih mas v okolju smo povečuje.
In to je razlog, zakaj moj jogurtni ločnek pristane v kontejnerju z mešanimi odpadki.
Ker po mojem prepričanju s tem okolju naredim manj škode, kot če ta nesrečni lonček prevažajo s šleperji po polovici Evrope porabljajo energijo, onesnažujejo ozračje s toplogrednimi plini in delci , ga perejo (porabijo s tem ne vem koliko pitne vode), ga toplotno obdelujejo (spet porabljajo energijo) in na koncu iz njega izdelajo nek izdelek, ki si ga v resnici nihče ne želi.
Ob tem pa popolnoma nič ne zmanjšajo količine plastike na planetu.
Vsak nov jogurtni lonček je namreč spet proizveden iz sveže surovine - torej nafte.
Problem plastike na odlagališčih pa je le v tem, da je čas potreben za razgradnjo blazno dolg. Sama plastika pa je prav zato prav nič strupna saj je praktično inertna. Odložena na odlagališču ne dela nobene škode naravi, razen te, da se kopiči.
Kopičenju pa se lahko izognemo le s tem,da je enostavno manj uporabimo, ali pa do jo sežgemo, seveda pod kontroliranimi pogoji, v posebnih za to primernih napravah, ustrezno opremljenih za nadzor in tudi čiščenje dimnih plinov.
Vendar pa bo v Sloveniji žal preteklo še zelo zelo veliko vode, preden bomo zgradili eno moderno sežigalnico odpadkov.