No, jaz imam pa ravno obratno zgodbo in to s starimi starši. Sem edinka in sem živela samo z mamo, ki je nonstop delala, zato sem preživela večino otroštva pri starih starših. Potem (ko sem bila stara ene 4 leta) se je rodila moja sestrična (se pravi od mamine sestre hči) in tudi ta je živela samo z mamo, s to razliko, da njena mama ni delala. Moja babica me je res ne veliko razvajala, lupćkala, govorila, da sem njeno vse itd... In ko se je ta dotična moja sestrična rodila...pa saj jo je imela rada, vendar sem že takrat čutila kot otrok, da ne toliko kot mene. Zato vedno ko je prišla na obisk, sem jo že TAKRAT vedno hvalila-JAZ- kok je fajn, kaj že vse zna...nič ni pomagalo. Babica je tko čutila in mirna bosna. In vem da ni prav, da se je delala razlika med vnukinjama...da ne govorim kakšne so razlike...za miklavža sem vedno dobila kakšno pomarančo ali tolar več kot ona!!! In še danes je tako, čeprav imam že fanta in otroka. Meni da za rojstni dan 100€, njej pa 50€. In to je babica priznala in pravi, da si ne more pomagat. 100X sem ji že rekla naj tega ne dela, ker enostavno ni prav. In še danes jaz, ki nisem naredila šole, sestrična je pa mimogrede že skoraj diplomirala je tako. To sestrična čuti in pravi da jo sploh ne brigajo take stvari in da ji je vseeno. Pa vedar jaz in sestrična si danes zelo pomagava imava se ful rade, zaupava si, pomagam ji finančno, da naredi šolo. Toliko o razliki med babico in vnukinjama.

_____________________________

my little babygirl - moja največja sreča
-