Najprej čestitke za 3.  . Četudi otrok ni bil načrtovan, je važno, da je zaželjen  .

Se bom pa kar strinjala s kalbotom - tudi jaz nisem in nikoli ne računam na pomoč vseh drugih pri varstvu (pri vzgoji pa sploh ne),  o materialnih in drugih stvareh, ki bi padle z neba sploh ne računam. Meni je važno, da smo zdravi - to pa je tudi vse, kar pade z neba.
jaz sem si vedno želela 3 ali 5 otrok. Imam 3 krasne otročke, kar nekaj let neprespanih noči, saj je bil sin kar nekaj časa več kot ne bolan. Če bojo vsi 3 še naprej taki, kot so do sedaj, potem se nimam kaj za bat. Je pa res, da sem večino časa jaz z njimi, ati pa večino na šihtu. Meni je žal vsake minute, ko nisem z njimi (ko delam popoldne, a vem, da delam zato, da lahko normalno živimo, otroci pa to tudi razumejo).
S časom pa tudi sfolgaš - saj enostavno moraš . Samo ne smeš živčkat, ker otroci to čutijo, pa se potem tudi sami tako obnašajo nazaj. In pospravljanje vsekakor ne sme bit prioriteta, pa tudi zase si moraš vzet čas (čas za kofetkanje s kolegicami, kakšno rekreacijo,.. predvsem pa za spanje) pol pa boš vse sfolgala.
Vsekakor pa je najlepše, ko te otroci objamejo in ti rečejo, da te imajo radi, pa da si najboljša mama


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Se podpišem. Sploh ta o dovoljenju za komentiranje veliko pove.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tud če nisi hotla bit neokusna, si žal bila. Se pa strinjam, da zdej mamic z več otroki ne smemo poveličevat nad tiste z enim. Vsi se trudimo po svojih najboljših močeh za svoje otroke, redki so, ki tega ne počnejo, pa nima veze koliko otrok imamo. tri otroke met, pa ni zdej en bav bav in nadrealistična drama. Ko smo mel enga, je blo mal kaosa na začetku, pol smo se pa navadli, ko je prišla tamala, vsaj sam nisem videl posebne razlike, kakor narediš, tako imaš. Če si pa seveda nabutaš vse tri otroke v zakonsko posteljo ponoči in jih maziš od odspred pa od zadaj, pa verjamem, da je že z enim težko. Samo vsak po svoje ne.
Pri nas nas bo pet, se pravi trije otroci + midva z ženo in zaenkrat je to maksimum, ki gre v normalen velik avtomobil, kar je več, zahteva že logistične probleme in še marsikaj drugega. Če bi nama pa pasalo met 5, 6, 11 otrok pa bohnedej, da se najde kaka svakinja, sestra brat mama oče, dedek babica, ki bi si upal kaj takega govort, kar si rekla ti Nuala, žal, nimaš ti kaj odobravat in pri meni doma noben od naštetih nebi bilo dobrodošel s takšnim mišlenjem.

Ježeš Marija, kakšne bogokletne slikice lepiš.

Pa drugače, babysurprise, čisto resno me zanima... a hodiš vsako nedeljo k maši?

_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Mi že imamo tretjega, drugače se pa dobesedno podpišem pod tole.

mislim da ja.

_____________________________

...vox populi...

Evo me: SUPERMAMA 



Jaz se tako počutim, pa ne rabim imet 10 otrok da to postanem

Ko sem imela 3 mačke sem bila tudi SUPERMAMA...


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Meni se pa sploh ne zdi, niti malo. Zelo veliko jih tako ramišlja, kot je rekla Nuala. Potem pa še čez državo pizdijo, ker jim "nič ne da". In se podpišem pod njene poste. In to na enak način kot CatJa.

jaz imam tri z čisto majhno razliko, leto do leto in pol med vsakim, če te kaj zanima kar vprašaj so še majhni

Jaz imam tudi tri male  mulčke. Najstarejši je bil star 3 leta, ko se je rodil najmlajši.

Najprej bi ti rekla, da sprejmi to svojo nosečnost kot nekaj lepega. Če  jo boš skrivala, to pomeni da te je na nek način sram, da pričakujete tretjega. Jaz sem pri vsaki nosečnosti komaj čakala, da bom lahko vsem povedala, da pričakujemo še enega člana.

Ne oziraj se na mnenja drugih. Pomembno je, da sta z možem pripravljena z ljubeznijo in veseljem sprejeti še enega otroka.

Res je, da več kot je otrok, več imaš logističnih problemov. Pri treh majhnih je enoprostorec skoraj obvezen. No, mi imamo še dva sedeža v prtljažniku za rezervo Ko gremo na en preprost izlet ali obisk je potrebno kar nekaj priprav in pakiranja - vedno vsakemu otroku vzamem rezervna oblačila...

Je pa vsekakor naporno s tremi in je potrebno veliko doslednosti. Več je otrok, manj kompliciraš, ker  ni časa in energije za to. Marsikaj si poenostaviš. Že če pomislim, kako sem prvemu otroku uvajala gosto hrano in kako jo zdaj tretjemu... Da ne bo pomote, tudi tretji fantič je zelo zdravo hrano.
Večjadva fantka se veliko zaigrata med seboj in mi je glede tega lažje kot prej, ko sem imela prvega otroka in dojenčka. Lažje se zdaj posvetim tamalemu. Seveda se tudi tepeta in kregata, ampak to paše zraven. Tamali pa ju tako občudujoče gleda in se plazi za njima, da je prav luštno... Ga prav fino zamotita.

Nočem pa razmišljati o puberteti, ko bodo vsi trije fantje začeli enormno jesti in rasti... Bomo kar s prikolico vozili iz trgovine

Želim ti veliko poguma in veselja z otroki!


_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

Imate kost za glodanje kaj? Spoštujem drugačna mnenja takšnih, ki spoštujejo moja. Toliko o mojih smeških... le zakaj morajo moderatorji brisat določene teme

lelaval zdravje je zagotovo najbolj pomembno. Čas, ki ti je lahko odmerjen za spanje, je pa veliko odvisen od otroka. Prvi mi ni pustil, pri drugemu pa pa kar gre in me je kar presenetil. Edino moje prijateljice ne pridejo ravno na vrsto, pa upam da se bo izboljšalo, ko bodo otroci malo večji. Brez rekreacije pa ne morem, raje spim eno uro manj S čim se pa ti ukvarjaš?

kalbo pa mislim, da ni treba ravno poveličevat, ampak nekaj je drugače. Seveda se lahko mamica z enim ravno tako trudi in ga uči vse kar ve, pri večih se že ta čas malo deli. Obremenitev mamice pa je gotovo malo večja. Če hočeš vsakemu naslednjemu nudit to kar si prvemu, si že malo sprakticiran, vendar če te zraven dva čakata, je težje. Saj tudi starši ne bi smeli delati razlike med otroki pa se dogaja, kar se mi zdi grozno. Verjetno tudi obstajo, kot si rekel, take mamice, ki se ne trudijo veliko ne glede na to koliko otrok imajo. Je pa za avto ravno pravo število, za več otrok ga moraš menjat.

huanita no to s kolesom si pa prav prestavljam jaz jih bom morala napokat v voziček. Pa se je poznalo, da je bila mamica mlada? No to da ste bili zavezniki, me je navdalo z opitimizmom. Verjetno ste pa tudi lumparije skupaj naklepali Čeprav sebe ne smatram kot supermame, pač počnem po svojih najboljših močeh.

Če bi me še 10 let nazaj vprašali, bi rekla, da otrok sploh ne bom imela, ker se  nisem počutila sposobno  biti mama.
No, zdaj imam pa tri otroke

Meni zaenkrat ni bistvene razlike med imeti 2 ali 3, pa vse kar nekako gre, ker itak mora iti, kaj pa čem. Drugače pa nikoli nisem videla nič spornega v tem, koliko otrok ima kdo, niti nimam za super junake tistih, ki imajo več otrok kot jaz. To je njihova odločitev in verjetno so že vedeli, kako in kaj, ko so se za toliko otrok odločili.

Sama osebno tudi nikomur nisem nikoli kaj dosti razlagala, koliko, zakaj, kako, čemu želim imeti otrok(-e), ker je pač to moja oz. najina osebna odločitev.

V glavnem, eden, dva ... 5 otrok - kakor komu drago

Ja, včasih je treba mal pazit kakšnih izjav se znebiš, predvsem ko gre za družino in takele izjave so meni neokusne, žal. Najraje se takšnih izjav poslužujejo ravno ljudje z enim otrokom oziroma ljudje brez otrok. Veliko imajo za povedat okol pomoči, otroških dodatkov, davčnih olajšav, ki gredo iz njihovega žepa, pozabljajo pa, da bodo ravno ti otroci plačevali za njihove penzije, tko da se na konc vse zgliha. Tko je in nič drugače.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 13.5.2009 10:01:53 >

sploh nisem vsega brala, ker se mi ne da , ampak... sama imam tudi 3 otroke, pa do zdaj še nisem o sebi razmišljala kot o super mami... nekako sfolgam tudi čisto sama kam iti z vsemi, vendar sem do zdaj spoznala, da je lažje z vsemi 3, kot pa samo z dvema . če so vsi 3, se 2 med sabo zamotita, ko tretji rabi več pozornosti. res pa, da je najstarejša hči že kar velika (kmalu bo 10).
sem pa ravno zadnjič razmišljala, da je ena kolegica supermami, pa čeprav ima samo enega otroka.... ker je večinoma sama z njim (njen mož vozi tovornjaka in ga ni od pon do pet doma). jaz namreč pri kopanju dojenčka še vedno rabim pomoč, pa čeprav samo to, da mi nekdo pokrije otroka s pleničko, ko ga vzamem iz vode.


kalbo eno tehnično vprašanje... kak avto imate? in ali si preveril kako grejo 3 sedeži not? za naš avto sem bila vedno mnenja, da je super družinski avto, velik , prostoren, karavan... (renault laguna grandtour), pa se mi je zdaj zgodilo, da sicer grejo 3 sedeži not, ampak.... Nuša se potem ne more privezat na jahaču in potem itak to manj koristi, kot če se priveže samo s pasom brez jahača  po zakonu ji manjata še 2 leti, oz 12 cm , da mora imeti jahača.

_____________________________

Besedo KONTRA s proti razložimo in CEPCIJA je jasna brez vprašanj, tako se s kontracepcijo borimo, da bi bil na svetu kakšen cepec manj!

Ada vas ´ma rada!

Mamo Fiat Cromo. Grejo not trije sedeži, zato je tudi bila kupljena. V klasičnega karavana pa žal ne grejo ja, vem.

Jst sem tudi zdaj 3. noseca. Med najstarejsim in tem, ki je zaenkrat se v trebuscku, bo malo manj kot 4 leta razlike.
Nikoli ne pomislim, da ne bom zmogla, da bom slaba mama, da ne bom dovolj "kvalitetna" do vseh otrok.

Imam pa veliko odzivov okolice, da sva z mojim pogumna, kako nama bo ratalo, da oni si pa ze ne bi upali...Sploh sosede tukaj okoli, pa imajo vse zraven sebe mame, ocete, tasce, taste, brate, sestre...Otrok prakticno ne cuvajo same, ampak jih samo oddajo v varstvo.
Midva pa sva sama, na varstvo ali pomoc babic in dedkov redkokdaj racunava, otroka sta vedno z nama, vsepovsod gremo skupaj, ko sta zunaja, sva tudi midva zunaj in se z njima igrava ali pa jih samo opazujeva in crkljava.

Se mi pa zdi, da z vsakim otrokom manj kompliciras - ko sem mela jst prvega in je sel moj na sluzbeno potovanje za 1 teden (mali je bil takrat ene 4 mesece), je k meni prisla sestra, da mi je pomagala. Pa je bil mali ful priden, celo noc je spal, podnevi se je sam igral pod tistim gymom. Je bil tko, kot da ge ne bi blo, ampak jst sem nujno rabla pomoc. Ko sva dobila drugega in je moj spet sel nekam na potovanje, sem sfolgala vse sama. Se ko je vecji zbolel in je bil mali se cist micen (1 mesec), se mi ni zdelo nic cudnega in groznega, da imam oba doma. Cez pocitnice je bil pa velik itak celo poletje doma in smo se meli ful fino.
Pri tretjem se pa se manj obremenjujem, kako bo, ko bo...Bo kot bo, bom ze zmogli...




_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.

Pri nas je podobna razlika razlika v letih, samo da imamo punčko in dva fantka. In imamo se super. Ko jih gledam, kako se večja dva med seboj igrata in eden brez drugega ne moreta, mali pa jih pri svojih pol leta z velikimi očmi občuduje in se jima smeji, si mislim, da je to to. Midva se trudiva čimveč stvari početi z otroci in najino življenje prilagodit njim. Res je, da imava tudi možnost varstva kadarkoli, vendar ga sploh zdaj, ko sem na porodniški ne izkoriščava. Ne moreva dati otrok v varstvo, sama pa hodit po kavicah ali se izležavat.

Razlika med dvema in tremi otroci se mi zdi minimalna. Imaš pa še enega sončka več, ki te objema s svojimi malimi ročicami.

In nismo super mame. Jaz sem samo mama, ki se trudi po najboljših močeh. Pa mi ne uspe vedno. In otroci to čutijo. In takrat ko imamo največ stvari za postorit, ko je panika, se včasih za nekaj minut vsedemo na tla in objemamo - nisem mahnjena na kakšne vzhodnjaške religije, ampak se umirim in si napolnim baterije. In potem gremo naprej.

Ko sem bila noseča, sem kar nekajkrat slišala, kako si upam imeti še enega ob dveh majhnih. Najini otroci imajo dva starša, ki se med sabo dopolnjujeva. In mami se nikoli ne igra tako dobro kot oči. In oči ne zna pravilno splest kitk. Pa še danes me marsikatera mamica pred vrtcem vpraša, kako zmorem s tremi.


_____________________________

Nika 12.10.2005
Nejc 12.3.2007
Leon 5.11.2008

Joj, tole ste pa tko lepo napisale, da bi kar zdele hotla imet še enega, če ne bi bila že noseča . Torej, tudi mi čakamo tretjega. Med vsemi bo po 2 leti razlike. Tudi jaz poslušam komentarje okolice, češ, kako boste s tremi, ali bo šlo in podobno. Seveda bo šlo. Kot je že ena zgoraj omenila, čas si bolje zorganiziraš, vzameš si več časa za otroke. Meni je predvsem važno, da sem z otroki, pa tudi če perilo dva dni čaka, da se ga zloži, ali pa je kasneje posesano, kot je potrebno.

Torej, mislim, da smo čisto navadne mame, ki imamo rade svoje otročke in rade preživljamo čas z njimi in jih gledamo kako rastejo. Obenem pa je itak vsaka mama super mama, saj je spravila na svet vsaj eno tako čudovito bitje kot je dojenček.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

hehe, nekaj takega sem hotela napisat, pa si me prehitel. Sicer (še) ne spadamo pod velike družine (imava 2 otroka - zaenkrat, obe planirani, res pa ni bilo treba čakat ), ampak navsezadnje je to (zaenkrat) enako kot emma ali pa babysurprise . Tako da - očitno je ni tako strgo, kdo lahko piše . Sicer lahko dobiš kak dober nasvet tudi od mame z 1 otrokom, če mene vprašaš.

Sicer sploh nisem vedela, da je 3 že veliko... Mi smo bili 3je, zame je to normalno stanje . Jaz bi mela 4, včasih sem govorila 5 (3 svoje + 2 posvojena, da bi dala komu dom, ki ga rabi, ampak sem ugotovila da bi kvečjemu vzela otroka nekomu, ki ga rabi, ker ne moreš dobit otroka, ki res rabi dom kar tako enostavno... torej naj jih rajši dobijo tisti, ki ne morejo imet svojih). Otroci se mi sploh ne zdijo problem, meni grejo edino na živce, mam pač bolj slabe izkušnje, kar se tega tiče... Mislim, da bi za otroke že nekak zaslužila, toliko se pa že znajdeva. Fajn je, če ti ni treba vseh cotk kupovat, ampak to že pri 1 prav pride - no, potem jih pa itak že imaš in samo še malo osvežuješ garderobo .

Se pa da stvari poenostavit: kar se tiče pokanja cotk, recimo: jaz imam za obe rezervne obleke ves čas v avtu, - vse je lepo zapakirano v nepremočljivi prozorni torbici na zadrgo, da se vidi, kaj je not in je enostavno ven vzet, prav tako plenice, kremo, podlogo... In ti ni treba vsakič posebej pokat in če se kje zgodi "smola", se pač preoblečemo, pa je. Prav tako imam v avtu sling in kahlico. Isto v vozičku (ja, pač naredim več slingov in kupim 2 kahli zraven). V avtu in v vozičku imam tudi en lunchbox s slinčkom, žličko, energetsko ploščico in enim frutkom za vsak slučaj. zelo redko kaj od tega rabimo, ampak je pa fajn, da vem, da karkoli se zgodi, bo za prvo silo poskrbljeno.

Sicer velike družine velikokrat funkcionirajo tako, da starejši otroci pazijo mlajše... Tudi če ne pazijo en na drugega, se otroci znajo včasih zamotit med sabo - že mojidve, pa sta še čisto mali. Kar je neprecenljivo, če moraš na wc .

Sama zaenkrat še nisem zmanjšala "komliciranja" - že pri Ronji nisem veliko komplicirala za moje pojme, ampak kar se mi je zdelo pomembno takrat, se mi danes tudi (saj še ni niti 2 leti stara - kako naj bi se toliko spremenila v tem času ) - tudi Lejli prekuhavam žličke za AD3 kapljice, gosto hrano bom enako uvajala, pazim na iste stvari,... Tak da pri meni ne velja tisto: "boš že videla pri drugem...", celo dude nima (prva jo je imela - pač vsakič probamo, če bi šlo brez- tokrat pač je šlo).

Jaz bom dve vozila s kolesom - če jih bo več, bosta dve v prikolici in do dva na sedežih - sicer bo pa mogoče takrat že kakšen sam vozil kolo .
Skopamo se komot same, edino spat dat obe hkrati je pa poseben podvig - ampak se bom že morala naučit, lepi dnevi se bližajo in terenov bo več in več...

ne mislim pa met več otrok kot jih lahko sfolgam, v vseh pogledih: finančno bi jim rada nudila tudi kaj nadstandarda, vsaj kako glasbeno šolo ali šport ali kaj podobnega - ne bojo si mogli zmislit ravno česarkoli, ampak vsaj kaj pa. tudi bi se rada vsem posvečala, ne non stop, ampak tudi ne bi jih rada samo postavila nekam (pred tv ali računalnik), pa naj se zamotijo...

meni z 2 mini zaenkrat ni težko, če smo vsi zdravi - če nismo, je pa malo kriza . Nikoli nisem želela nobene pomoči in tudi taprvo sem komot sama zrihtala (takrat je mel lubi precej službenih potovanj- v prvih 3 mesecih ga 1 mesec skupno ni bilo), pa ni bil problem.

jaz to delam tudi pri naši edinki - a je z mano kaj narobe?